Sobota, 4. 8. 2018, 14.39
8 mesecev, 3 tedne
Ali luna res vpliva na rast vrtnin
Da luna vpliva na rast vrtnin, je stoletja star mit, ki mu številni verjamejo. Že v antiki so ljudje verjeli, da luna močno vpliva na uspešno rast rastlin. V 18. stoletju pa je bila izdana celo knjiga nasvetov za vrtnarjenje glede na luno. Ampak ali vrtnarjenje glede na lunin položaj res vpliva na boljšo rast vrtnin?
Zemlja je v velikem gravitacijskem polju, na katero močno vplivata tako Sonce kot Mesec. Dokazano je, da luna vpliva na morske tokove in vlažnost zemlje, kar posledično vpliva na rast vrtnin. Najvišja količina vlage v tleh je v času, ko je luna polna, kar pomeni, da takrat semena vrtnin absorbirajo večjo količino vode. Sajenje po luninih fazah obdrži gravitacijski ritem tako vlažnosti v tleh kot tudi količine luninih žarkov. Vrtnarjenje glede na luno lahko razdelimo na štiri faze ali četrtine, ki trajajo približno sedem dni.
Štiri lunine faze
1. prazna luna, 2. prvi krajec, 3. polna luna, 4. zadnji krajec
Gravitacijski vpliv lune
Vpliv lune na rast vrtnin lahko povežemo z Newtonovim gravitacijskim zakon, ki pravi, da plimovanje v morjih obstaja zaradi gravitacijskega vpliva lune.
Tako kot luna vpliva na plimovanje v morjih, vpliva tudi na razmerje med vlažnostjo v tleh in količino vode v rastlinah na vaših vrtovih.
Gravitacijski vplivi polne lune naj bi tako iz zemlje potegnili največjo vlažnost, kar posledično vpliva na uspešno kalitev semen.
Mesečina prav tako vpliva na vrtnine
Znanstveno dokazano je, da moč luninih žarkov vpliva na rast vrtnin. Dodatna Mesečeva svetloba v nočnih urah tako kot Sonce v dnevnih neposredno vpliva na njihovo rast.
Luna pa ne vpliva samo na rastline, ampak tudi na rastlinojede žuželke, ki živijo na vašem vrtu.
Nekatere vrste žuželk se prehranjujejo glede na mesečino. Med polno luno se nekatere žuželke prehranjujejo intenzivneje v primerjavi z drugimi dnevi, ko je vpliv lune manjši.
Prvi krajec: gravitacijski vpliv je manjši, je pa zato lunina svetloba močnejša, kar še posebej pomaga pri boljši rasti vrtnin. Položaj prvega krajca je še posebej ugoden za sajenje vrtnin, sploh dva dni pred polno luno. Ob prvem krajcu lahko sadite vrtnine, kot so fižol, grah, paprika in paradižnik.
Polna luna: gravitacijski vpliv je največji, zato je količina vlage v tleh takrat največja, poveča pa se tudi energija v koreninah vrtnin. Polna luna je ugoden čas za sajenje krompirja, pese, korenja in česna. Prav tako je dober čas za sajenje trajnic in njihovih čebulic zaradi aktivne rasti korenin.
Zadnji krajec: gravitacijski vpliv je najmanjši, zato v tem času ne sadimo. Je pa to dober čas za pobiranje pridelkov, gnojenje, presaditev in obrezovanje. Prav tako je zadnji krajec ugoden čas za košnjo trave.
Biodinamična metoda vrtnarjenja upošteva položaje lune
Biodinamična metoda se bolj kot na moderne metode vrtnarjenja in umetno gnojenje opira na načela položajev planetov.
Eno izmed najpomebnejših načel sta tako tudi položaj lune in upoštevanje luninega koledarja, po katerih poteka sajenje in pobiranje pridelkov. Tradicionalno lunino sajenje se po biodinamični metodi opira na naslednje predpostavke.
Vrtnine, ki proizvajajo plodove nad tlemi, naj bi se sadile v prvi fazi luninega položaja. Vrtnine, ki proizvajajo plodove pod tlemi, pa naj bi se sadile v drugi fazi. Gnojenje vrtnin naj poteka v tretji fazi, četrta faza pa je odličen čas za nabiranje pridelkov.
Prav tako se biodinamična metoda ravna po štirih elementih, med katere so uvrščene različne vrste vrtnin. Zemeljski element tako vključuje koreninske vrtnine, kot so krompir, čebula, korenje. Med vodne elemente spada lisnata zelenjava, kot so zelje, brokoli, solata in špinača.
Elementi zraka naj bi označevali cvetne vrtnine, kot so artičoke, cvetača in brokoli. Ogenjski element pa zajema sadne vrtnine, med katere spadajo robide, fižol, grah in paradižnik.
Ko vrtninam določite element, v katerega spadajo, lahko nato po luninem koledarju določite idealen čas za izvajanje različnih vrtnarskih dejavnosti. Sajenje naj bi potekalo v ustreznem faznem intervalu lune in pravilnem določanju elementa vrtnine.