Sreda, 14. 10. 2020, 4.00
3 leta, 5 mesecev
Dogodki v času korone: ljudje so kljub nostalgiji po druženju postali nezaupljivi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,33
3
Ljubljanski teden mode v času novega koronavirusa
Družabni dogodki niso več, kar so bili. Poleti smo dobili nekaj upanja, da se bodo kljub vsemu kmalu vrnili v stare tirnice, a jesen je prinesla svoja pravila. O tem, kakšen izziv je organizirati druženja v času novega koronavirusa, smo govorili s producentko in organizatorko dogodkov Melindo Rebrek.
Melinda Rebrek ima za sabo Ljubljanski teden mode (LJFW), kakršnega še ni organizirala. Ker je ta prvi, ki je potekal v času pandemije (spomladnega so zaradi karantene in strogih ukrepov morali odpovedati), je bil poseben v mnogo pogledih. "Najdaljši, najpogumnejši, raznolik, drzen, inovativen," ga je opisala na kratko.
Predvsem pa je bil tudi izjemno zahteven, saj je bil največji izziv pridobiti sredstva ter zagotoviti varno in nepreklicno izvedbo. "Oboje je namreč zelo povezano, saj se izvedba Ljubljanskega tedna mode financira iz denarja sponzorjev, ki z vložkom seveda zahtevajo tudi izvedbo, ter nekaj malega iz pristopnin oblikovalcev in prodaje vstopnic. Tokrat je zadnje odpadlo, saj smo morali adremo za posamezne revije skrčiti z običajnih 500 na maksimalno 50 oseb."
Poskrbeti so morali za prisotnost strank oblikovalcev, partnerjev pri projektu in predstavnikov medijev ter hkrati zagotoviti varnost vseh vpletenih. "Tako obiskovalcev kot tudi ekipe in nastopajočih, kar je predstavljalo kar velik logistični zalogaj." V nekem trenutku so razmišljali, da bi dogodek vseeno povsem preselili na splet, a so spoznali, da moda in gledalci vseeno potrebujejo bolj organsko, živo predstavitev.
Del jesenskega LJFW je potekal v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ...
LJFW kot primer, kako v času korone izvesti dogodek
Po tem, ko jim je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) odstopil prostor za revije, z MOL pa so se dogovorili za brezplačno uporabo izpraznjenih trgovin v legendarnem podhodu Ajdovščina, se je sestavljanka modnih revij, konceptualnih predstavitev, razstav, projekcij, izobraževanja in okroglih miz počasi zložila.
"Razmisliti je bilo treba, kako bomo poleg varnosti vse skupaj tudi logistično spravili pod streho, kako se bo ekipa razdelila na dva in več koncev, kako ob vsem tem vsebina in kakovost ne bi trpeli ter kako zagotoviti dober pretok informacij in obveščanje o različnih prizoriščih ter pestrosti programa, skratka, ogromno dela je bilo vloženega in vesela sem, da nam je tako dobro uspelo." Ob tem se ni pozabila zahvaliti prav vsem v svoji "požrtvovalni in neverjetno pridni ekipi", ki je poskrbela za tako posebno izvedbo LJFW.
Poleg LJFW so tedne mode v času novega koronavirusa organizirali tudi drugod po svetu, vendar so bile revije večinoma na spletu ali na prostem, kjer pa je bila ves čas prisotna nostalgija po "starih časih", je še razložila Rebrekova. "Včasih se je trlo obiskovalcev in je bil teden mode s svojim kreativnim vrvežem oblikovalcev in obiskovalcev eden najbolj pričakovanih dogodkov leta, zdaj pa je, tako kot v vseh teh nekaj mesecih, poln previdnosti in omejitev."
Ker je bila ekipa LJFW ena redkih, ki se je organizacije lotila v živo in v zaprtem prostoru, je požela veliko pozornosti tujcev, ki so izrazili željo, da bi se tudi sami udeležili revij, a je to preprečil večji porast okužb v zadnjem času.
... del pa v podhodu Ajdovščina.
"Žuganje nikomur ne pomaga, voditi nas mora glas razuma"
Dobro izpeljan in obiskan jesenski LJFW je torej odličen primer, da se tudi v času novega koronavirusa da organizirati varne dogodke, ki potešijo potrebo po druženju, nadaljuje Rebrekova, a dodaja: "Z vsemi ukrepi, po pravilih."
"Tudi ljudje, ki na dogodke hodijo, niso nepremišljeni ter ukrepe upoštevajo in razumejo, pravzaprav si marsikdo oddahne, ko vidi, da je za vse poskrbljeno. Tudi drugi organizatorji še migajo in brcajo, a mislim, da je trenutno največji problem to, da so ljudje prestrašeni in nikomur več ne zaupajo."
Pogosto se zgodi, da so dogodki tudi do polovice prazni, ker je veliko govora o neupoštevanju ukrepov in gneči, kar bi bila sicer za vse, ki se s tem profesionalno ukvarjajo, popolna neumnost. Dvomim, da bi si kdo privoščil kaj takega.
Melindi Rebrek je uspelo organizirati nepozaben LJFW.
"Obenem so stroški organizacije dogodkov poskočili, saj ukrepi zahtevajo veliko prilagoditev, ki prizadenejo proračun oz. blagajno. Za dobičkonosnost dogodka je potrebna marsikatera finančna prilagoditev, ki pogosto iz prej naštetih razlogov ne uspe, tako da si hitro v začaranem krogu brez pametne rešitve."
Melinda zato meni, da bi bilo treba v dobro vseh več narediti za "dosledna, pozitivna sporočila in upanje ljudi v svetlo prihodnost ter dvigniti raven zaupanja do te mere, da ne bi bilo treba vsevprek prepovedovati druženj", temveč delovati v smeri kolektivne zavesti, da skupaj zmoremo. "Žuganje in ugašanje dejavnosti dolgoročno nikomur ne pomagata, glas razuma je tisti, ki nas mora voditi. Seveda pa morajo biti navodila jasna in enaka za vse."
Vendar pa so mnogi kljub nostalgiji in želji po druženju postali nezaupljivi, opaža. "To se je videlo tudi na LJFW, saj se nam je zgodilo, da smo takoj po objavi napovedi novih ukrepov - še pred njihovim sprejetjem in začetkom izvajanja - prejeli nekaj odpovedi. Kljub dejstvu, da je bilo tokrat res težko priti do vabil, da je bilo za varnost dobro poskrbljeno in da smo o tem tudi obveščali."
Ne vedo več, komu in kaj bi verjeli, zato se odločijo zaupati le sebi in se raje držijo doma. Menim, da na dolgi rok to ni perspektivno, saj je človek družabno bitje, ki potrebuje stik s sočlovekom, življenje na spletu pa je čisto preveč selektivno, da bi lahko simuliralo pravo življenje in izmenjavo mnenj.
Po drugi strani pa so bili tisti, ki so se udeležili revij in ogledov razstav ter preostalih predstavitev, zelo veseli, da se nekaj kljub vsemu dogaja. To jo veseli in ji daje upanje, da še ni vsega konec, je dodala. "Prav pohvaliti jih moram, saj so se držali vseh ukrepov brez pripomb in preprosto uživali v varni razdalji enako mislečih na isti lokaciji."
Zaščiteni so morali biti tudi modeli.
Če bi delala le dogodke, bi "tenko piskala ali pa sploh ne bi več"
Sicer pa je letošnje leto glede organizacije dogodkov neverjetno naporno, pravi sogovornica. "V prvi polovici leta je bilo tako, da je bila večina dogodkov napovedanih, globoko v delu ali celo že pripravljenih, potem pa jih je bilo treba odpovedati. Dela s tem je ogromno, a za svoje delo večinoma nisi plačan, ker ni dokončano."
Vendar so organizatorji dogodkov precej trdoživi in se ne predajajo kar tako, pravi. "Vedno iščemo načine in možnosti izvedbe, se pogovarjamo z naročniki, odločevalci in tistimi, ki ukrepe pišejo, ter upamo, da nam bo kaj vseeno uspelo izpeljati."
Ker to vzame veliko časa, energije in truda, je razočaranje ob odpovedih toliko večje, predvsem zato, ker ponavadi ne obupajo organizatorji, temveč naročniki. "Tisti redki naročniki, ki bi si kaj takega sploh upali izvesti, nekje v procesu nehajo verjeti in z upanjem na lepše leto 2021 ali celo 2022 dogodek prestavijo. Nekateri ga prestavijo na splet, a to žal ni enako. Začelo pa se je dogajati tudi zbijanje cen na račun pomanjkanja dogodkov, da o dumpingu na trgu ne govorim."
Do junija so ji odpovedali sedem večjih dogodkov, ki so jih pripravljali že od lanskega leta, potem je bilo videti, da bo jesen vseeno bolj optimistična, a je zdaj odpovedano še tisto, kar je viselo na zadnjih nitkah upanja. "Na srečo pa se naše podjetje ne ukvarja le z dogodki, ampak tudi z videoprodukcijo, ki je rešila letošnje leto. Posneli smo oddajo Gasilci za televizijo Planet, nekaj reklam in drugih predstavitev. Vesela sem, da se je za zdaj vse razpletlo pozitivno. Če bi delali le dogodke, bi tenko piskali ali pa sploh ne bi več."
Novi časi zapovedujejo nove in inovativne rešitve, morda tudi poklice
A Melinda kljub vsemu ostaja optimistična. Ko se bomo naučili živeti z virusom ali odkrili cepivo za covid-19, bo po njenem mnenju sprva veliko nezaupanja, nato pa napoveduje počasen prehod s spleta oz. hibridnih dogodkov na popolnoma "žive" dogodke. "Ker če smo se česa v tem času naučili, smo se tega, da ne moremo vedeti, kaj bo jutri."
Sploh si ne upam predstavljati, kaj preživljajo organizatorji koncertov in festivalov, ki projekt pripravljajo po eno in več let vnaprej.
"Slišim, da so v tujini gledališke produkcije in muzikali prestavljeni na leto 2021, 2022 ali celo 2023, saj se finančni vložek pri napol izpraznjenih gledališčih ne more povrniti, kongresi potekajo v hibridni ali online obliki, le najdrznejši napovedujejo dogodke že v prihodnjem letu." Prepričana je, da se bo druženje slej ko prej vrnilo v nekakšne tirnice, a si ne upa napovedati, kako hitro in v kakšne. "Upam, da čim prej in da v čim bolj normalne."
Prihodnosti ne zna napovedati in dodaja, da meni, da bo od oblik dogodkov ostalo vse, "pa še kaj za povrhu, saj novi časi zapovedujejo nove in inovativne rešitve". Upa, da tudi nove kreativne poklice. "In ker sem nepopravljiv optimist, menim, da ne bo tako grozno, kot napovedujejo."
Preverite tudi:
3