SiolNET. Trendi Aktualno
4,28

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Netopirji, del divjine v mestu

Jeseni se ne zgodi redko, da v stanovanja sredi mesta zaidejo netopirji

4,28

termometer

Foto: Simon Zidar

Ko ponoči sredi svoje dnevne sobe zagledaš netopirja, doživiš nelagoden stik z divjino. Z delom narave, ki je tudi v mestu. Sledi letanje obeh po prostoru, pri sesalcu s krili seveda dobesedno. Ne veš, kdo je v večji paniki. Kot pravijo v društvu za varstvo netopirjev, takšni dogodki niso redki: poleti in jeseni netopirji pogosto zaidejo v stanovanja.

Prvi dnevi septembra so posvečeni netopirjem. Mednarodna noč netopirjev je vsakoletni dogodek v več kot 30 državah, tudi v Sloveniji. Na območju Ljubljane za reševanje obnemoglih netopirjev od lani deluje Netopirofon. Ta je v prvi vrsti namenjen varovanju teh zaščitenih živali. V Sloveniji živi 30 različnih vrst netopirjev, v Ljubljani 20. A ob izkušnji nočnega srečanja z letečim sesalcem sredi lastnega doma se zdi, da številke bolj koristijo ljudem kot živalim, za katere se zavzema društvo. 

Mladi biolog Simon Zidar, predsednik Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, temu pritrdi: "Res je, da je Netopirofon večkrat v pomoč ljudem ob najdbi netopirja kot netopirjem." Ljudje, ki se v teh situacijah obrnejo na društvo, tam dobijo tudi nasvete. Največkrat sogovornika poznavalci te živali najprej pomirijo, saj gre res za divjo, vendar nenevarno žival. "Moramo pa vedeti, da so netopirji divje živali, ki dobronamernosti naših dejanj ne bodo nujno sprejele z navdušenjem. Tako se lahko prestrašena žival v strahu pred neznanim poskusi braniti, pogosto le z grožnjo z odprtim gobčkom, ki pa hitro razkrije tudi vrsto precej ostrih zob. Zato je treba ravnati previdno in žival ne z golo roko, ampak s pripomočkom spraviti v kartonasto škatlo ali jo spraviti v naravo."

"Razumem, da je ob srečanju z netopirjem prisoten strah, čeprav je neutemeljen. To so živali teme, ne poznamo jih, hitro se premikajo in od tu lahko pri ljudeh izvira ta neprijeten občutek. Ko vidiš netopirja od blizu, ugotoviš, da gre za prijetno, majhno žival," pravi predsednik Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev Simona Zidar. "Razumem, da je ob srečanju z netopirjem prisoten strah, čeprav je neutemeljen. To so živali teme, ne poznamo jih, hitro se premikajo in od tu lahko pri ljudeh izvira ta neprijeten občutek. Ko vidiš netopirja od blizu, ugotoviš, da gre za prijetno, majhno žival," pravi predsednik Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev Simona Zidar. Foto: Ana Kovač

Morebitne intervencije po klicu na njihovo številko člani društva izvajajo glede na zmožnosti, saj delujejo prostovoljno. Če je žival obnemogla, jo oskrbijo, napojijo in nahranijo. Če je netopir ranjen, ga predajo Zatočišču za prosto živeče živalske vrste, ki deluje na Koroškem.

Roj netopirjev sredi Ljubljane

Z izjemnim primerom sredi Ljubljane so se biologi iz društva za varovanje netopirjev srečali pred kratim. Ponoči je v stanovanje Ljubljančanke sredi mesta priletel roj 60 netopirjev.

Za svoje zatočišče so si izbrali špranje med ruletami, se namestili drug zraven drugega in tam ostali tudi čez dan, dokler jih niso polovili strokovnjaki. Ob tej priložnosti so jih v raziskovalne namene še premerili, jim določili starost in spol ter jih spustili nazaj v naravo. Usnjebradi uhati netopirji na podstrešju. Na svetu je več kot 1.300 vrsto netopirjev, 30 jih najdemo v Sloveniji, 20 pa v Ljubljani. Usnjebradi uhati netopirji na podstrešju. Na svetu je več kot 1.300 vrsto netopirjev, 30 jih najdemo v Sloveniji, 20 pa v Ljubljani. Foto: Simon Zidar

Živali noči

Zidar pravi, da je ob srečanju z netopirjem v svojem domu najbolje prižgati luči, odpreti okna in zapreti vrata sob, da žival ne bi letela po stanovanju. Tako ji omogočimo čim bolj prosto pot, da lahko odleti. Luči zato, ker večino netopirjev, ki so nočne živali, svetloba moti. Če netopirju ne uspe najti izhoda, počakamo, da se kam obesi ali pristane na tleh. Takrat ga poberemo s krpo in damo ven.

"Razumem, da je ob srečanju z netopirjem prisoten strah, čeprav je neutemeljen. To so živali teme, ne poznamo jih, hitro se premikajo in od tu lahko pri ljudeh izvira ta neprijeten občutek. Ko vidiš netopirja od blizu, ugotoviš, da gre za prijetno, majhno žival," pravi Zidar. Ob tem se dotakne mitov, ki spremljajo te leteče sesalce, a ne držijo.

Netopir vrste navadni mračnik. Netopir vrste navadni mračnik. Foto: Tea Knapič

Miti o netopirjih

"To, da se netopirji zapletajo v lase, ne drži. Imajo namreč natančen način orientiranja z zvokom, eholokacijo." Oddajajo visokofrekvenčne klice in si s poslušanjem njihovih odmevov ustvarijo sliko prostora. Na tak način lahko zaznajo tudi kot las tanko oviro. Nam ti zvoki niso slišni.

Prav tako netopirji niso slepi, se sogovornik naveže še na en mit, povezan z njimi. Imajo relativno dobro razvite oči, vendar so zaradi nočne aktivnosti izostrili druga čutila, predvsem sluh, ki je njihovo primarno čutilo. Ob luči se znajdejo, čeprav se svetlobi izogibajo.

"Navezava na noč, predvsem pa nepoznavanje ter povezovanje teh živali s temačnimi in opuščenimi prostori so v zahodnem svetu pripeljali do negativnih predstav in predsodkov o netopirjih. Tudi hollywoodske povezave teh z vampirji niso prinesle nič dobrega," pojasnjuje Simon Zidar. Vse evropske vrste netopirjev se prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci.

Kaj o vampirjih ne drži?

[video: 59901 / ]

V Srednji in Južni Ameriki obstajajo tudi tri vampirske vrste netopirjev, ki se prehranjujejo s krvjo pretežno toplokrvnih živali, ptic in velikih sesalcev. Človek ni njihov primarni "plen", pravi biolog. Prav tako je napačna predstava, da kri spijejo do konca. Ugriznejo, naredijo luknjo, spustijo učinkovino proti strjevanju krvi, ko kri teče, pa jo nato ližejo. S to lahko nahranijo tudi druge netopirje iz svoje kolonije. Ploščata lesena netopirnica, ki jih v društvo za varstvo netopirjev postavljajo kot potencialna zatočišča za netopirje. Ploščata lesena netopirnica, ki jih v društvo za varstvo netopirjev postavljajo kot potencialna zatočišča za netopirje. Foto: Simon Zidar

Razširjeno nelagodje ob letečih sesalcih

Prav predsodki, ki se velikokrat držijo netopirjev, so eden od razlogov, da se je tej vrsti sesalca Simon Zidar raziskovalno še posebej posvetil. "Netopirji so pri ljudeh neutemeljeno zapisani negativno. V društvu si zato ob zaščiti in proučevanju zelo prizadevamo za to, da bi netopirje približali ljudem."

Čas parjenja in rojenja

Jeseni, ko se netopirji selijo in parijo, se ne zgodi redko, da zaidejo v stanovanja. Predvsem za tiste iz rodu malih netopirjev (Pipistrellus) je značilno, da v tem času rojijo po mestu in stavbah. Živahno letijo v skupinah, se lovijo in oddajajo socialne klice.

Tudi poleti, ko se mladiči učijo, se lahko ob mraku pripeti, da zaidejo v notranje prostore, čeprav so okna morda samo priprta.

Nekaj dejstev o netopirjih

Vloga netopirjev je v okolju zelo pomembna, ker so glavni plenilci nočno aktivnih žuželk. Ocenjujejo, da mali netopir v eni uri poje okoli 500 žuželk. S svojo številčnostjo in pestrostjo tudi sporočajo, da je okolje zdravo.

Od daleč jih spoznamo po vijugastem letenju in tako ločimo od ptic. V Ljubljani jih ob mraku lahko vidimo v prepletu nad Prešernovim trgom, v parku za Filozofsko fakulteto, v Tivoliju in tudi nad Ljubljanico, kjer se prehranjujejo.

Drobni netopir: s 4,5 centimetra dolgim telesom je najmanjša vrsta v Sloveniji, živi tudi v Ljubljani, na primer v Tivoliju in ob Koseškem bajerju. Drobni netopir: s 4,5 centimetra dolgim telesom je najmanjša vrsta v Sloveniji, živi tudi v Ljubljani, na primer v Tivoliju in ob Koseškem bajerju. Foto: Simon Zidar

Za svoja zatočišča poiščejo mirne in temne prostore. To so lahko podstrešja, reže za zunanjim lesenim opažem, druge odprte špranje in odprtine pod napušči streh in drugje. Kot pojasnjuje Simon Zidar, je glavni vzrok izginjanja netopirjev uničevanje in izginjanje njihovih zatočišč, zato so v društvu za zaščito netopirjev po Ljubljani postavili nekaj nadomestnih. Netopirnice so prostori, ki jih lahko zasedejo.

Netopirji, njihova zatočišča in prostori prehranjevanja so ogroženi po vsem svetu.

Netopirji so na Zemlji že vsaj 52 milijonov let. Na svetu jih poznamo več kot 1.300 vrst. Najmanjši netopir v Sloveniji je drobni netopir, ki tehta samo pet gramov, njegov razpon kril pa je do 20 centimetrov. Najhitrejši je dolgokrili netopir, ki lahko leti s hitrostjo kar 70 kilometrov na uro.

Netopirji živijo relativno dolgo, trenutni rekorder v Sloveniji je mali podkovnjak, ki je dočakal 22 let.

Belorobi netopir je na urbano okolje prilagojena vrsta. Belorobi netopir je na urbano okolje prilagojena vrsta. Foto: Simon Zidar

Samica netopirja konec maja ali junija skoti enega mladiča, ki je prvih nekaj tednov odvisen od njenega mleka. Jeseni je čas paritve in nabiranja podkožnega maščevanja za preživljanje zime, ki jo prespijo z glavo navzdol. Tako lahko preživijo ure, dneve in pozimi mesece. To jim omogoča poseben sistem tetiv v stopalu, ki se med visenjem zaradi njihove lastne teže sam od sebe zaskoči. Pri tem ne porabljajo prav veliko energije. Posebne žilne zaklopke preprečujejo, da bi jim vsa kri stekla v glavo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 136
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin