SiolNET. Trajnost
Vsebino omogoča Telekom Slovenije
  • Messenger
  • Messenger
Mladi entuziasti iz Slovenije, ki s projekti pomagajo po vsem svetu

To je naše najmočnejše naravno orodje v boju proti podnebnim spremembam

Vsebino omogoča Telekom Slovenije

Ohranjanje in obnavljanje gozdnih površin sta bistvenega pomena za boj proti globalnim podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti. Ta naravna podnebna rešitev podpira ekosisteme in zmanjšuje količino ogljikovega dioksida v ozračju. "Premalo se zavedamo, da je narava tista, ki nam daje življenje," meni Miha Hrovat, projektni vodja in soustanovitelj projekta Treecelet.

gozd | Foto: Getty Images Foto: Getty Images

Okoljske problematike se zaveda vse več mladih. Še kako pa se je zavedata Miha in Jaka Hrovat, mlada zanesenjaka, ki sta pred tremi leti začela financirati sajenje dreves z željo naravi vrniti več, kot ji s svojim delovanjem vzamemo. Ustanovila sta Treecelet, okoljsko-podjetniški projekt, s ciljem zasaditi milijon dreves v čim krajšem času. Do tega trenutka so jih zasadili 328.590. Trenutno sadijo drevesa na devetih lokacijah po vsem svetu. Njihovo sporočilo je, da lahko prav vsak posameznik pripomore k lepši prihodnosti in da so majhna dejanja tista, ki resnično štejejo.

Pogovarjali smo se z Mihom Hrovatom, projektnim vodjem in soustanoviteljem projekta Treecelet.

Del ekipe Treecelet: Miha Hrovat vodi ekipo in ohranja fokus, Žiga Rejc skrbi za objave na Instagramu, Domen Pokorn poskrbi za prisotnost na družbenih omrežjih, Jaka Hrovat pa je soustanovitelj in vodja financ. | Foto: Treecelet | Foto: Del ekipe Treecelet: Miha Hrovat vodi ekipo in ohranja fokus, Žiga Rejc skrbi za objave na Instagramu, Domen Pokorn poskrbi za prisotnost na družbenih omrežjih, Jaka Hrovat pa je soustanovitelj in vodja financ. | Foto: Treecelet

Tvoj odsluženi mobitel naj zaživi kot medovito drevo

Vse več podjetij se zaveda okoljske problematike, s tem namenom se vključujejo v projekte, ki upočasnjujejo vpliv podnebnih sprememb.

mobitel, družbena omrežja | Foto: Getty Images Foto: Getty Images Telekom Slovenije vse uporabnike mobilne telefonije vabi, da na katerokoli njihovo prodajno mesto po vsej Sloveniji prinesejo odslužene mobitele. V Telekomu Slovenije bodo poskrbeli za njihovo reciklažo, ob tem pa za prinesene odslužene mobitele prihodnje leto v sodelovanju s podjetjem Treecelet in Čebelarsko zvezo Slovenije v Sloveniji posadili tisoč medovitih dreves.

Kakšen je bil glavni razlog, da ste se razvili v podjetje, ki skrbi za pogozdovanje?

Glavni razlog je to, da si želimo ustvarjati svet, v katerem bomo ljudje lahko živeli v sožitju z naravo. Želimo si zelen svet, kjer je skrb za okolje prednostna naloga. Narava bo preživela, s pomočjo naravi pravzaprav pomagamo samim sebi.

Kako iščete in izberete projekte, ki jih boste podprli s sajenjem dreves?

Foto: Treecelet | Foto: Foto: Treecelet Sejalne projekte podpiramo na dva načina. Najpomembnejše je zagotovo, kje lahko s sredstvi dosežemo največji vpliv. To je eden izmed razlogov, zakaj ne sadimo v Sloveniji: vedno pravim, da če se resnično želimo lotiti težave, potem ni smiselno popravljati delujočega avta. Slovenija ima 60 odstotkov gozdnatih površin in je daleč od tega, da bi imela težave z izgubo gozdov, če pogledamo globalno raven. Drugi dejavnik pa je seveda dejstvo, ali najdemo primernega partnerja za določeno območje ali ne. Pri tem smo previdni, saj si želimo sodelovati samo z najboljšimi na področju pogozdovanja.

Na kakšen način pogozdujete? Kdo vam pri tem pomaga?

Naša glavna vloga je pridobivanje sredstev in v tem smo najboljši. Sredstva trenutno zbiramo na dva načina: s prodajo zapestnic Treecelet in pa prek partnerstev s podjetji, ki jim omogočamo bolj trajnostno delovanje s sajenjem dreves. Pri pogozdovanju nam pomagajo najbolj priznane svetovne organizacije, hkrati pa se povezujemo tudi s skupnostmi. Ena od takšnih skupnosti je v Tanzaniji v gorovju Usambara, kamor smo se odpravili tudi letos spomladi, da smo skupaj sadili drevesa in da smo na lastne oči videli, kakšno moč ima sajenje dreves na lokalni ravni.

treeclet | Foto: Vsak, ki bo na prodajna mesta Telekoma Slovenije prinesel odslužen mobitel, bo v zahvalo prejel posebno zapestnico Treecelet, ki so jo v Sloveniji izdelali v podjetju, kjer delajo težko zaposljivi posamezniki.

Kdaj bo mogoče čutiti učinek tega pogozdovanja? Pri tem mislim predvsem na to, kako dolgo bo trajalo, da drevesa zrastejo do polne višine.

Foto: Treecelet | Foto: Foto: Treecelet Učinek pogozdovanja je takojšen, je pa res, da se z leti samo stopnjuje in stopnjuje. Rastline s prvim dnem, ko se pojavijo prvi listi, še kot sadike vsrkavajo ogljikov dioksid ter ga pošiljajo nazaj v zemljo. Drevesa se naše najmočnejše naravno orodje v boju proti preveliki količini ogljikovega dioksida v atmosferi. Ko pa drevo raste, so vedno bolj vidni tudi lokalni vplivi. Gozdovi so namreč temeljni pogoj za preživetje, saj preprečujejo erozijo prsti, zadržujejo vlago v zemlji in celo vplivajo na lokalno podnebje, s čimer privabljajo dež. Vse to omogoča kakovostno poljedelstvo in hrano. Gledano globalno, veliko je odvisno od tega, kako hitro nam uspe obrniti krivuljo toplogrednih plinov, sečnje gozdov in preostalih zelo pomembnih dejavnikov.         

Se vam zdi, da se ljudje dovolj zavedamo tega, kako pomemben je odnos, ki ga imamo do narave, okolja?

Ozaveščenost zagotovo narašča in to je ena izmed temeljnih stvari, ki jih pri Treeceletu počnemo. Naše delovanje je namreč sestavljeno iz dveh stebrov: sajenje dreves in ozaveščanje prek družbenih omrežij. Ni pa stanje idealno. Slovenci živimo v nekakšnem mehurčku in se ne zavedamo, kako pomembni so gozdovi. Tega se zavedajo ljudje, ki jih pogrešajo. Primer je Madagaskar, ki je izgubil 90 odstotkov gozdnatih površin in ljudje dobesedno stradajo ravno zaradi pomanjkanja gozdov in s tem nerodovitne zemlje.

Kako vi sami v vsakodnevnem življenju skrbite za to, da imate manjši ogljični vtis?

Ogromno je navad, ki se jih trudimo spreminjati. Nekaj je vsem znanih: manj vožnje z avtomobilom, varčevanje z elektriko in podobno. Premalo pa se govori o splošnem prevelikem potrošništvu. Predvsem se je treba naučiti ločiti dve stvari: kaj si želimo ter kaj resnično potrebujemo. Moram reči, da se strogo izogibam kupovanju stvari, ki si jih zgolj želim, saj je to prej ali slej odpadek. Prav tako je ena od zanemarjenih in nepriljubljenih tem, da je preveliko uživanje mesa glavni krivec za izgubo gozdov na svetovni ravni ter tudi eden izmed glavnih krivcev izpustov toplogrednih plinov. Ne trdim, da bi morali biti ljudje vegani, zdi pa se mi neodgovorno, če meso jemo trikrat na dan. Zato je zmanjševanje uživanja mesa ena izmed glavnih stvari, ki jih počnem za manjši ogljični odtis. Tudi biološko gledano je bilo meso v človekovem razvoju redka izjema, sicer pa smo bili ljudje nabiralci.

Kako lahko posameznik, ki je začetnik, že danes začne živeti bolj trajnostno? Kateri so najlažji prvi koraki k bolj zeleni prihodnosti?

Moj najboljši nasvet je, da naj začnejo počasi in postopoma. Ne priporočam, da svoje življenje obrnete za 180 stopinj, saj skrajne spremembe redko trajajo. Zato si postavljajte manjše korake. Resnično pa se mi zdi, da je najlažje začeti pri zniževanju kupovanja stvari (tudi oblačil), ki jih v resnici ne potrebujemo, ter pri zmanjševanju prehranjevanja z mesom. Če nekdo, ki zdaj meso je trikrat na dan, zmanjša na en obrok na dan, je to trikrat manjši osebni vpliv na okolje v tem pogledu, kar je super! Bistveno je, da milijone in milijone ljudi začne živeti trajnost nepopolno. Majhne skupne spremembe se nabirajo v ogromen globalen vpliv.

Zakaj ste se v Sloveniji odločili saditi medovita drevesa?

Čeprav Slovenija nima težav z izgubo gozdov, pa je bil letos dober primer, da so zelo pomembna območja, kjer s sajenjem dreves lahko pomagamo. Spomladi je bilo namreč izjemno mokro, zato čebele niso imele česa nabirati. S tem tudi niso imele hrane zase, kaj šele medu za ljudi. Opraševalci so s svojim delom zaslužni za pridelavo 70 odstotkov hrane, zato so izjemno pomembni ne le za naravo, temveč tudi za ljudi.

Opraševalci so s svojim delom zaslužni za pridelavo 70 odstotkov hrane. | Foto: Getty Images Opraševalci so s svojim delom zaslužni za pridelavo 70 odstotkov hrane. Foto: Getty Images

Kakšni so načrti podjetja Treecelet za prihodnost?

Načrti so resnično veliki. Verjamemo, da so zapestnice in pa partnerstva s podjetji samo začetek. To je nekaj, kar s svojim znanjem trenutno lahko najbolje počnemo, in naša prva vizija je, da postanemo najprepoznavnejši sejalni projekt v EU. Smo na dobri poti, saj je projekt Treecelet z lokaliziranimi stranmi prisoten že v 12 državah, naše zapestnice pa so potovale že v 38 držav po svetu. V prihodnosti se želimo dotikati tudi drugih večjih okoljskih težav, s katerimi se spopadamo kot človeštvo. Oceani so gotovo nekaj, kjer bi lahko pomagali na podoben način. Verjamemo, da nas čakajo zelo zanimive stvari – za takšne projekte je na svetu vedno prostor. Kot družba si pa moramo dovoliti, da jih podpremo in poskrbimo, da takšni projekti zaživijo.

#UstvarjajZelenoPrihodnost

Pri Telekomu Slovenije se zavedajo, kako nujno je, da vsi nekaj naredimo za varovanje okolja in s tem čebel. Namesto da odsluženi mobiteli končajo med odpadki, jih prinesite v eno izmed Telekomovih poslovalnic in tako pomagajte pri saditvi medovitih dreves.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin