Zakaj med potniki za Pjongčang ni slovenskih umetnostnih drsalcev?

Zadnja priložnost, da se kdo od slovenskih umetnostnih drsalcev kvalificira na letošnje olimpijske igre, se je septembra lani ponudila na mednarodnem tekmovanju v Oberstdorfu, kjer je bilo na voljo še šest prostih mest. Večina vstopnic, ki so vodile v Pjongčang (24), je bila namreč razdeljena že na svetovnem prvenstvu marca v Helsinkih.

"Prvih šest tekmovalk na mednarodnem tekmovanju se je uvrstilo na olimpijske igre, naša najboljša drsalka Daša Grm pa je zasedla skupno 14. mesto, kar pomeni, da ji je kvalifikacija ušla," je povedala Darja Gabrovšek Polajnar, predsednica Zveze drsalnih športov Slovenije, ki se zaveda, da Slovenija zaradi kroničnega pomanjkanja ur na ledu ne more držati koraka s konkurenco. Ta je najmočnejša v azijskih državah, Kanadi in ZDA.

26-letna Celjanka Daša Grm je že nekaj let najboljša slovenska umetnostna drsalka. Foto: Ana Kovač

Najstarejša olimpijska disciplina

Umetnostno drsanje je najstarejša olimpijska disciplina zimskih olimpijskih iger, saj je bila leta 1908 še del poletnih iger. 
Tekmovanje poteka posamično za moške in ženske, v športnih in plesnih parih ter v mešanih ekipah. Posamična tekma je sestavljena iz kratkega in prostega programa z nekaterimi obveznimi elementi, ki jih mora vsak pokazati. Tudi pri parih je podobno, a skoke, obrate in korake zamenjajo dvigi, meti in sinhronizirani skoki. Plesni pari imajo dodano oceno ritmičnega gibanja na glasbeno spremljavo. Vir: STA

Preskromna razpoložljivost ledenih površin in neprimerni termini

Slovenija je ena od redkih evropskih držav, kjer drsalci v poletnem obdobju ne morejo trenirati na ledu, saj ledenih površin nimamo, poleg tega so časovni termini za izvedbo treningov za marsikoga dokaj neugodni.

"Drsalci lahko trenirajo ob dokaj neprimernih urah, ali ob 7. uri zjutraj ali pa med 13. in 14. uro. Gre torej za termine, ki se jih otroci lahko udeležujejo samo, če na trening lahko pridejo sami ali jih na trening pripeljejo stari starši, medtem ko starši ob takih urah težko najdejo čas," je opozorila predsednica slovenske zveze drsalnih športov. A še bolj pereča težava je preskromno število drsalnih ur.

"Željni smo ur na ledu. Res je, da na primer Mestna občina Ljubljana financira določeno število ur, vse, kar je več od tega, pa je na plečih staršev in klubov, strošek pa ni majhen. Ura ledu stane sto evrov, kar ni malo. Druga težava je, da na slovenskih drsališčih ni prostih terminov, saj si led delimo s hokejisti," poudarja predsednica drsalne zveze.

Drsalci si ledeno ploskev delijo s hokejisti. "Kronično nam primanjkuje ur na ledu," poudarja Darja Gabrovšek Polajnar, predsednica Zveze drsalnih športov Slovenije. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Sanje o novem drsališču

To je tudi glavni razlog, da drsalna zveza vse glasneje razmišlja o postavitvi novega drsališča. "Želimo si, da bi s pomočjo Mestne občine Ljubljana poleg Hale Tivoli, na mestu, kjer danes deluje drsališče Lumpi, postavili drsalno ploskev dimenzij 20 x 40 metrov, jo pokrili in ogrevali. To drsališče bi bilo rezervirano samo za drsalce.

Darja Gabrovšek Polajnar, predsednica Zveze drsalnih športov Slovenije Foto: Vid Ponikvar Omogočilo bi jim zasebne ure s svojimi trenerji, gostovanje tujih trenerjev za koreografijo, tam bi lahko izvajali tečaje drsanja. Skratka, to bi bil za slovensko drsanje velik plus," zagotavlja Gabrovšek Polajnarjeva, ki je dokaj optimistična, da se bo načrt tudi uresničil. "Talente lahko izluščiš le iz mase, drugače ne gre," opozarja.

Skupina drsalnih talentov

Eden od korak k brušenju mladih drsalnih diamantov v Sloveniji je ustanovitev skupine, ki združuje perspektivne drsalce, stare od 10 do 15 let. Domača panožna zveza jim med drugim pomaga pri financiranju priprav v tujini, trudi pa se jim zagotoviti tudi čim boljše pogoje doma.

"Tako smo na primer lansko poletje v Celju organizirali skupne priprave. Med 23. julijem in 5. avgustom smo drsalcem zagotovili led. Zavedamo se, da je to edini način, da gremo v korak s preostalimi državami," je prepričana Gabrovšek Polajnarjeva, ki je zadovoljna z napredkom drsalne skupine.

Ljubitelji drsanja, pozor!

Naša sogovornica je prepričana, da je eden od magnetov, ki so zaslužni za krepitev slovenskih drsalnih vrst, tudi organizacija tekme svetovnega pokala za mladince (Junior Grand Prix) v ljubljanski Hali Tivoli (2.-6. 10. 2018). "Gre za pomembno tekmo, ki se je udeležujejo tudi številni bodoči zvezdniki drsalnega športa. Tako je na primer Rusinja Alina Zagitova, aktualna evropska prvakinja, leta 2016 v Ljubljani osvojila 3. mesto," je s podatkom o eminentni udeležbi postregla predsednica slovenske drsalne zveze. Meni, da se je število slovenskih drsalcev okrepilo tudi na račun tega tekmovanja.

15-letna Alina Zagitova, aktualna evropska prvakinja, v preteklosti tudi mladinska svetovna prvakinja, je leta 2016 na tekmi svetovnega pokala za mladince v Hali Tivoli osvojila 3. mesto. Foto: Getty Images

Devetkratni državni prvak Gregor Urbas je slovenske barve zastopal na olimpijskih igrah v Torinu in Vancouvru. Foto: Getty Images

  Drsalni olimpijski boji bodo potekali v areni Gangneung Ice. Foto: Getty Images