Sreda, 7. 2. 2018, 19.00
6 let, 2 meseca
Slovenski curling na olimpijskih igrah? "Do tega je še zelo daleč."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,36
Curling je eden od redkih športov, v katerem Slovenija na olimpijskih igrah nima svojih predstavnikov. Tudi na naslednjih igrah leta 2022 v Pekingu bo najbrž tako, saj je ta šport pri nas še v povojih. "Trenutno igramo v slabih razmerah. Kot nogomet na zorani njivi, če karikiram," nam je povedal predsednik Curling zveze Slovenije Marko Šinkovec. O razvoju slovenskega curlinga je optimist, a tudi realist, poudarja.
"Mi svoje dvorane nimamo. Nimamo niti ledu, primernega za curling. Ta mora biti za čisto raven. Priprava tega ledu je specifična in zahtevna. Na takem ledu brez poškodb, ki jih povzroči drsanje ali rolba, pa se potem šele lahko igra pravi curling," trenutno glavno težavo curlinga pri nas navaja Marko Šinkovec.
"Dokler ne naredimo naslednjega koraka, bomo stopicali na mestu"
Pomanjkljiva infrastruktura pesti številne športe pri nas in curling ni seveda nobena izjema. Za nameček gre za šport, ki je pri nas razmeroma nov. Krovna zveza je bila namreč ustanovljena šele leta 2010, a vsako leto pridobiva članstvo, pa čeprav po malem.
"Šport raste, a ker dvorane za curling v Sloveniji ni, težko dobivamo nove člane. Imamo pa ledene površine, ki si jih delimo s hokejisti in drsalci. Na teh naredimo na pol primerno progo za curling in potem nekaj igramo. Treniramo predvsem ravnotežje, kamnov niti ne podajamo prav veliko. Dokler ne naredimo naslednjega koraka, bomo stopicali na mestu. Ljudje, ki jih to zanima, prihajajo. Ali pa se preusmerijo iz drugih športov. Mi smo nekakšen sekundarni šport," pojasnjuje Šinkovec.
Predsednik Curling zveze Slovenije Marko Šinkovec: Trenutno igramo v slabih razmerah. Kot nogomet na zorani njivi, če karikiram.
Dvorana je tako nujna za korak naprej. V Sloveniji se s curlingom trenutno ukvarja okoli 280 ljudi, članov devetih klubov pod okriljem Curling zveze Slovenije, ki tako ne morejo trenirati vsak dan. "Imamo nekaj primernih dvoran v obsegu kakšnih 400 kilometrov okoli nas, ki pa si jih lahko privoščimo štirikrat do petkrat ne leto, kar pa je seveda odločno premalo za resen trening," še pravi predsednik.
V prihodnje naj bi se stanje izboljšalo, na zvezi so dobili namig, da naj bi se v Ljubljani zgradila dvorana za curling, a Šinkovec ostaja previden: "Sem optimistično-realističen. Najprej moramo narediti korak naprej s to progo, ki naj bi jo dobili v Ljubljani. Že leta 2013 smo imeli vse načrte, pa zaradi pritožbe ni prišlo do začetka gradnje, a verjamem, da se bo to vendarle zgodilo."
Tudi če bi imeli odlične razmere, bi bili daleč od olimpijskega nastopa
Olimpijske igre so tako za zdaj le sanje. Tudi do leta 2022 si Šinkovec le stežka predstavlja, da bi bila Slovenija del elitne olimpijske druščine: "Težko, težko. Če pogledate kdaj kakšen prenos curlinga na televiziji, lahko vidite, da pri vsakem curlerju pri predstavitvi piše, denimo, da je star 37 let in da trenira 27 let. Pri nas se s curlingom ukvarjamo sedem let in res ne vem, kako bi mi lahko prišli na OI. Že če bi imeli dvorano in bi lahko trenirali vsak dan, bi morali najti ekipo, ki bo zmagovala. Na olimpijski turnir se uvrsti samo deset najboljših reprezentanc sveta. To so velesile, Kanada, ZDA, Kitajci, Rusi morajo biti zraven, Švica, Italija, Nemčija, Škotska … Zelo težko bi se priključili tej družbi. Morda bi bili do leta 2022 lahko v rangu kakšne Finske, Slovaške ali kakšne Češke. V curlingu odločajo malenkosti in s temi se ne bi bilo nemogoče kosati."
Slovenska ženska reprezentanca se želi prebiti v evropsko skupino B.
Trenutno na evropskih prvenstvih slovenska ženska reprezentanca igra v skupini C, moška v skupini B. Cilj obeh je nekoč priti v najboljšo skupino A, a je pot do tja še dolga. "Najprej je treba priti v skupine, kjer zmage tudi prinašajo konkretne točke. Prej o kakšnih olimpijskih igrah niti ni mogoče razmišljati. Točke v skupini A, kjer se poleg evropskih igra tudi svetovna prvenstva, dajejo po sto točk za zmago, mi za nastop v skupini B dobimo eno. Tako velikih držav pač ne moremo ujeti," pojasnjuje Šinkovec.
Žarek upanja
Mednarodna curling zveza sicer v želji, da bi popularizirala šport po svetu, razmišlja o predlogu, da bi se na olimpijske igre uvrstilo le osem najboljših reprezentanc s svetovnih prvenstev, za preostali dve mesti pa bi se na poseben turnir lahko prijavila katerakoli država in "če bi zmagala, bi odšla na OI. To tudi nam odpira zanimivo možnost. Da o olimpijskih igrah ne le sanjamo, temveč se jih lahko skoraj tudi dotaknemo. Zelo dobro razmišljajo. Tudi nas sili v to, da delamo".
Več kot 500 let star šport
Gre za več kot 500 let star šport, katerega začetki so pravzaprav neznani. Dejstvo je, da so igro skozi stoletja igrali predvsem na Škotskem. Tam je bil leta 1838 ustanovljen tudi prvi klub: Kraljevi kaledonski curling klub (The Royal Caledonian Curling Club).
Osnovna ideja je zelo preprosta: kamen je treba spraviti čim bližje sredini kroga, imenovanega hiša (house). Ker v partiji igrata dve ekipi, je jasno, da si končni cilj igre po najboljših močeh onemogočata. V igri je zato ogromno taktike, različne obrambne položaje pa morajo igralci premagovati s kar najbolj natančnimi meti.
Curling so na olimpijskem turnirju igrali že leta 1924 v Chamonixu (zmagala je Velika Britanija), nato pa je izpadel iz olimpijskega programa. Na novo je bil predstavljen leta 1998 v Naganu.
Curling lahko spoznate v soboto v Zalogu na dnevu odprtih vrat od 14. do 19. ure.
V soboto dan odprtih vrat
Slovenski curling torej počasi napreduje, a kakšnega preboja v svetovni vrh ne moremo pričakovati prav kmalu. Je pa to vsekakor zanimiv šport, ki si ga je vredno ogledati tudi v živo. In to je mogoče tudi pri nas. Že v soboto bo v ledni dvorani v Zalogu dan odprtih vrat, na katerem bo vsakdo lahko tudi poskusil curling, si nato ogledal VIP-turnir in tekmo med Slovenijo in Hrvaško, gostja pa bo tudi kanadska igralka curlinga Carolyn McRorie, ki je leta 2010 v Vancouvru osvojila srebrno kolajno.
Vrhunec domače sezone aprila
Sicer pa tekmovalna sezona curlinga v Sloveniji vrhunec doseže konec aprila, ko sta na sporedu državno prvenstvo in mednarodni turnir Ljubljana Open. "Ta turnir bo letos od 27. do 30. aprila, počakati moramo, da hokejisti končajo sezono. V prvi polovici aprila imajo ravno končnico, nato nastopimo mi. Za preobrazbo ledu imamo na voljo en teden in res ga pripravimo natanko za curling. V veliki dvorani odmrznemo led skoraj do konca, nato pa en teden nalivamo vodo za res popolnoma raven led. Potem narišemo kroge na novo, nato pa imamo državno prvenstvo in nato mednarodni turnir Ljubljana Open. Prijavljenih je že 24 ekip, pridejo iz Kanade, Amerike, Francije, Nizozemske, Švice, Italije, Madžarske, Hrvaške … Komaj smo vrinili šest slovenskih ekip. Ne vem ,zakaj je tako zanimanje, morda zaradi naše lokacije, saj so v tem času po Evropi še štirje turnirji," nam je še povedal predsednik Curling zveze Slovenije.
