Peter Prevc od žalosti in jeze do vzklika "Evo vam!"

Peter Prevc najboljši Slovenec, a z dvanajstim mestom ni bil zadovoljen. Foto: Getty Images

Ko je Peter Prevc kot zgolj 24. po prvi seriji v drugo skočil proti dnu skakalnice in pristal pri 113 metrih, kar je bila druga daljava dneva, je bil v Pjongčangu še 10. februar. Ko pa je nato pol ure pozneje stopil pred dodobra premraženo slovensko sedmo silo, je bil na koledarju že 11. februar. Tudi končni zmagovalec Andreas Wellinger se je lahko naslova olimpijskega prvaka ter čestitk srebrnega Johana Andrea Forfanga in Roberta Johanssona veselil šele 20 minut čez polnoč, čeprav se je tekma začela ob 21.30. A zaradi spremenljivih in neugodnih vetrovnih razmer se je prvo dejanje skakalnega dela 23. zimskih olimpijskih iger sprevrglo v pravi maraton.

Drugi skok kot pomiritev, obliž in tolažba

Med žrtvami vetrovne loterije je bil tudi Prevc, ki je v prvi seriji dolgo čakal na skok. Kar trikrat je že sedel na zaletni rampi, a se moral umakniti ter, ovit v odejo, počakati na boljše pogoje. Potem, ko je bilo že jasno, da srebra iz Sočija ne bo ubranil, pa se mu je sreča malce nasmehnila v drugi seriji. Z mešanico jeze in odločnosti je izkoristil dobre razmere ter po vrhunskem skoku napredoval za kar ducat mest in pristal na dvanajstem mestu. "Drugi skok je zame pomiritev, obliž in tolažba. Zdaj lažje bolj optimistično gledam naprej," je po sedmem olimpijskem nastopu in drugi najslabši uvrstitvi dejal "Pero".

Oder je bil previsok za Slovence. Foto: Getty Images

"Evo vam!"

Da je bil 113 metrov dolgo skok pravi balzam za dušo, je z gestami in glasnim vzklikom pokazal že kmalu po pristanku. Nasmeh pa se ga je, kljub dejstvu, da je na rezultatski ravni pričakoval več, držal še lep čas. "Evo vam!" to sem dejal po skoku. Vedel sem, da ne smem še enkrat pokvariti skoka. Upal sem si več tvegati. Ta skok si moram še večkrat pogledati in ga analizirati. Predvsem me bo zanimal psihični vidik. Nato pa bi ta skok zaprl v škatlo in ga odprl prihodnji teden, ko se bomo selili na veliko skakalnico," pravi Prevc, k se veseli novega srečanja z veliko napravo. Ta ga spominja na Planico.

Jezen in žalosten

Kljub optimistični iskri pa najboljši slovenski skakalec zadnjega desetletja nikakor ni mogel mimo prve serije, v kateri je pristal pri 98,5 metra. "Zaradi tega sem žalosten in jezen. Tudi v pogovoru s trenerji sem zaznal žalost. Tudi zaradi tega, ker se ob mojem čakanju vodstvo tekmovanja ni odločilo za predskakalca. A pustimo zdaj to skakalnico. Čaka me počitek, ogled kakšne tekme in nato priprave na preostali dve tekmi," je črto pod predstavo potegnil Peter, na koncu prepričljivo najboljši Slovenec, saj je bil Tilen Bartol 16., Jernej Damjan 28., medtem ko pa se prvi slovenski zimski olimpijec iz novega tisočletja Timi Zajc na 33. mestu ni uvrstil v finalno serijo.

Peter Prevc ima še dva olimpijska naboja. Foto: Stanko Gruden, STA

Izpod odeje v zrak

Ob pogovoru z njim pa seveda nismo mogli niti mimo ostrega mraza, ki je dodobra razredčil tudi tribune olimpijskega štadiona. Te so bile v prvi seriji deloma zapolnjene z gledalci, ovitimi v odeje in prekrite z debelimi kapucami, v drugi seriji pa so vse bolj samevale. "Večinoma se znojim, tudi če skačemo pri nič stopinjah. Tokrat sem v iztek prišel z zmrznjenimi prsti. Prvič so me na vrhu ovijali v odejo. Mraz in čakanje pa sta se odrazila tudi v prvem skoku. Telo se je ohladilo, koncentracija je padla, v skok so se prikradle napake. Kot kaže, bo treba še na kakšne olimpijske igre, da bom lahko tudi po dolgotrajnem čakanju skočil tako kot, recimo, Simon Ammann," je še pristavil dobitnik dveh olimpijskih kolajn, ki zdaj oder prepušča smukačem in Jakovu Faku.