Olimpijska pridiga državi: V športu za svoj vložek dobite največ

Bogdan Gabrovec se najbolj domače počuti med judoisti. Foto: Sportida

Še 47 dni nas loči od zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu. So na slovenski ravni priprave povsem pod nadzorom?
Olimpijske igre so dogodek, kjer si zdrsa ne smemo dovoliti. No, privoščijo si ga lahko zgolj hokejisti. Priprave potekajo po načrtih. Verjamem tudi, da je stroka priprave tempirala tako, da bodo športniki najboljše rezultate dosegali prav v Pjongčangu.

V preteklosti ste radi napovedali število slovenskih kolajn, tokrat pa …
Tokrat se bom napovedi vzdržal. Okrog napovedi se je namreč pogosto vrtelo preveč debat, predvsem pa ne želim, da častimo zgolj tiste, ki osvajajo kolajne. Lep primer je Rio, kjer smo imeli na olimpijskih igrah kar nekaj športnikov, ki so se uvrstili tik pod oder za zmagovalce. Menim, da smo jih v Sloveniji premalo cenili. A to so izjemni rezultati. Pjongčang 2018? Pustimo se presenetiti. Verjamem, da bo to presenečenje pozitivno.

Kakšen bo končni račun?
Proračun slovenskega projekta ZOI 2018 znaša 1,8 milijona evrov. Že predhodno smo športnikom namenjali dodatna sredstva. Govorim o triletnem financiranju prek mednarodnih štipendij in dodatnem denarnem podpiranju priprav kandidatov. O končnem računu zato zdaj težko govorim, je pa dejstvo, da gre za obsežen in zahteven projekt, a to je poslanstvo naše organizacije.

"Šport skrbi za slovensko enotnost," pravi Gabrovec. Foto: Sportida

Kako pa potekajo usklajevanja s panožnima zvezama, torej s smučarko in hokejsko?
Odnos je korekten. OKS izpolnjuje dogovorjeno. Tudi na finančni ravni, zato ne vidim razlogov za nezadovoljstvo. Na podlagi izkušenj smo pripravili projekt, po katerem bo vse potekalo nemoteno. Podobno velja za celotno spremljevalno osebje. Pri tem smo imeli v mislih tudi aktivnosti Smučarske zveze Slovenije pri lobiranju za organizacijo nordijskega svetovnega prvenstva, za katero se poteguje Planica.

Kako velik pa je pred ZOI 2018 gospodarski interes?
Zgled Kolektorja je pritegnil tudi preostale. Kar 30 podjetij se bo ob robu olimpijskih iger predstavilo v Južni Koreji. Nekatera zgolj v okviru slovenske hiše, spet druga pa imajo širši strateški načrt. Pri tem izstopa turizem. Olimpijski komite Slovenije je bil zato pri projektu slovenske hiše zelo dejaven. Verjamem, da bodo tudi gospodarski subjekti zadovoljni.

V zadnjem obdobju lahko pogosto slišimo, da je gospodarska krvna slika vse boljša. Ali to čutite tudi pri olimpijskem komiteju?
Vsekakor se pri podjetjih čutijo posledice izboljšanja gospodarskega položaja. Kar pa zadeva šport, bi dejal, da so precejšnja ovira lastništva. Veliko je novih, nekaj je tujih … Pri pogovorih za enako ali večje sponzoriranje slovenskega športa tako pogosto naletimo na težave. Načeloma sicer držimo dozdajšnjo raven, čuti pa se, da so se določena okolja selektivno lotila sponzoriranja. Ob tem je razumljivo tudi, da pomembno vlogo odigra rezultat. Če že govoriva o denarju, bi izpostavil, da si želim več sistemskega denarja.

Borut Pahor je leta 2017 dobil nov mandat. Mu bo leta 2018 sledil še Bogdan Gabrovec? Foto: Žiga Zupan/Sportida

Dialog z državo torej …
Položaj bo v letu 2018 nekoliko boljši, država pa mora dokončno spoznati, da prav v športu za svoj vložek dobi največ.

Na kakšnih ravneh?
Šport skrbi za slovensko enotnost. To je miselnost, ki jo velja prevzeti in morda s kakšnim rebalansom proračuna športu nameniti še več sredstev.

Zveni kot nagovor pred volitvami. Se boste torej prihodnje leto potegovali za nov predsedniški mandat OKS?
Da, poskušal bom nadaljevati svoje delo. Predpogoj je seveda zaupnica panožnih zvez. Prepričan sem, da svojega dela še nisem opravil do konca. V prvi vrsti imam v mislih že omenjeni dialog z državo.