Slovenija v skokih išče novo pot

Svetovno prvenstvo v poletih v Planici bo 26. po vrsti, Slovenija pa je v tem času pustila pečat tudi na največjih napravah na svetu. V Robertu Kranjcu in Petru Prevcu ima svetovna prvaka iz Vikersunda (2012) in Kulma (2016), srebrno ekipno medaljo z zadnjega prvenstva v Oberstdorfu, bronasto Petra Prevca v Harrachovu (2014), Urbana Franca na Kulmu (1996) in ekipne iz Vikersunda (2012). Slovenska je tudi zmaga Primoža Ulage, ki je bil leta 1988 v Oberstdorfu bronast, takrat pa je še skakal pod jugoslovansko zastavo.

Nikoli pa se našim skakalcem ni uspelo proslaviti pred domačim občinstvom – tako pod zastavo Jugoslavije kot tudi Slovenije. Medalji sta bila najbližje Kranjec leta 2010 s petim mestom in Miran Tepeš leta 1985 s šestim mestom.

V našem taboru pa iščejo novo pot in upajo, da se bo tok zgodovine na slovenskih tleh spremenil ter se bodo slovenski ljubitelji poletov veselili medalje tudi našega skakalca ali ekipe na Letalnici bratov Gorišek. Sicer bo v primeru uspeha nekoliko nenavadno, ker zaradi koronavirusa ne bo gledalcev, a se nobeni medalji ne gleda v zobe.

Peter Prevc je v sanjski sezoni leta 2016 postal tudi svetovni prvak v poletih. Bi lahko do nje poletel tudi na domačih tleh? Foto: Vid Ponikvar

Zato pa se je prav v dolini pod Poncami začelo pisati posebno poglavje v smučarskih skokih. V Sloveniji je bilo namreč leta 1972 organizirano prvo svetovno prvenstvo v poletih. Takratna Letalnica bratov Gorišek je imela točko K pri 165 metrih. Junak posamične tekme je po dveh serijah postal Švicar Walter Steiner, ki je za 32,5 točke prehitel vzhodnonemškega skakalca Heinza Wossipiwa. Pod jugoslovansko zastavo je bil takrat od slovenskih skakalcev na desetem mestu najboljši Peter Štefančič.

Pisalo se je leto 1979, ko je Planica gostila naslednje prvenstvo v poletih, takrat pa je imela Letalnica bratov Gorišek po prenovi točko K pri 185 metrih. Posledično so bile tudi daljave daljše. Avstrijec Armin Kogler je bil najboljši po štirih serijah, ki so praksa tudi v zdajšnjih časih. A je na koncu po veliki drami le za 5,5 točke prehitel Nemca Axla Zitzmanna, ki je imel uteho v svetovnem rekordu (179 metrov). Po dveh serijah mu je odlično kazalo, nato pa je Avstrijec v zadnjem poskusu poletel 169 metrov, Zitzmann pa le 157 metrov, in zlate medalje se je veselil Kogler. Slovenski skakalci se niso proslavili – najvišje je bil Primož Ulaga, in sicer na 26. mestu.

Armin Kogler je osvojil zlato medaljo v Planici leta 1979. V napetem boju je premagal tekmeca iz Vzhodne Nemčije Axla Zitzmanna. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Slednji je bil leta 1985 enajsti, s šestim mestom pa je bil takrat najboljši Miran Tepeš. Od bronaste medalje je bil oddaljen 12,5 točke. Prvenstvo pa je bilo v znamenju finske skakalne legende Mattija Nykänena, ki je za 49 točk premagal nemškega skakalnega velikana Jensa Weissfloga.

O posebnosti svetovnega prvenstva leta 1994, ko je Espen Bredesen na koncu podaril srebrno odličje Robertu Ceconu, ki ga je v drugi seriji krepko preskočil (199 metrov, Bredesen je skočil 182 metrov), a so na Mednarodni smučarski zvezi FIS takrat nerazumno upoštevali maksimalno daljavo le 191 metrov, smo pisali v nedeljskem skoku v športno preteklost. Veliki zmagovalec je postal Jaroslav Sakala, ki je bil vrsto let trener pri ljubljanski Iliriji.

Junaki svetovnega prvenstva leta 1994. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Slovenski tabor ni imel razloga za veselje, saj je bil najboljši, Matjaž Zupan, na 27. mestu. Zato pa je bilo to prvenstvo posebno, saj je Tomi Nieminen kot prvi Zemljan preletel takrat magično mejo 200 metrov (203 m), medtem ko je Planico kot svetovni rekorder zapustil Bredesen z 209 metri.

Prvenstvo v poletih leta 2004 je imelo poleg posamične tekme še ekipno. Roar Ljokelsoy je postal zlat, na odru za zmagovalce pa sta mu družbo delala Janne Ahonen in Tami Kiuru. Najvišje uvrščenega Slovenca smo našli na 12. mestu, na katerem je bilo izpisano ime Robert Kranjec.

Ekipnega zlata so se veselili Norvežani, Slovenija je zasedla skromno šesto mesto.

Pred natanko desetimi leti je Planica zadnjič gostila najboljše skakalce, ki so se potegovali za medalje na poletih. Slovenija je imela v Robertu Kranjcu favorita za skok na zmagovalni oder, a mu pred domačimi gledalci še ni uspel tovrstni podvig. Velikega zlata se je nato veselil čez dve leti v Vikersundu. V Planici je bil takrat peti, kar je najboljša slovenska uvrstitev na domačem prvenstvu.

Harry Potter, kot pravijo Simonu Ammannu, je pričaral še zlato medaljo na poletih v Planici. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Marčevski konec tedna je bil v znamenju Švicarja Simona Ammanna, ki je preletel Gregorja Schlierenzauerja in Andersa Jacobsena. Na ekipni tekmi je Slovenija ponovno osvojila šesto mesto.