Tina Maze: Slovenija ali tujina? Moj dom je tam, kjer je Andrea.

Foto: Sportida

Z diplomo na mariborski pedagoški fakulteti je maja prehitela bolonjski študijski val, s četrtkovo javno naznanitvijo slovesa od tekmovalnega smučanja pa novo sezono. Zdaj 33-letna Tina Maze odpira novo življenjsko poglavje. Sklenila je dveletno pogodbo s televizijsko postajo Eurosport, kjer jo čaka vloga strokovne komentatorke. Še naprej bo sodelovala z dozdajšnjimi partnerji – Filo, Milko, Stöcklijem … Vmes, natančneje 7. januarja v Mariboru, pa si bo vzela čas, da tudi uradno sklene najuspešnejšo slovensko smučarsko kariero, ki jo med drugim zaznamujejo veliki kristalni globus ter še vedno aktualna naslova svetovne in olimpijske prvakinje.

"Ne čutim potrebe po vsestranskem tekmovanju na najvišji ravni," ste dejali v četrtek in napovedali poslovilni veleslalom na Zlati lisici v Mariboru. Vam je ob tem odleglo?
Nisem čutila olajšanja zaradi odločitve, saj je ta v meni zorela dolgo časa. Bolj me je utesnjevala obveznost do javnosti. Vsi so pričakovali naznanitev moje odločitve. Ta je bila sprejeta že pred časom. A ker človek nikoli ne ve, kaj ga prešine, kako se odvijajo stvari, sem s to novinarsko konferenco odlašala. Verjamem, da sem našla pravi trenutek. Prišla sem do točke, ko sem se zadovoljila z doseženim v vrhunskem športu.

Napoved slovesa niti ni bila pretirano čustvena. Kot bi se že dolgo nazaj sprijaznili s slovesom in našli notranji mir …
Na dan moje odločitve ste zapisali, da je beseda moja. Res je bila. Prav zaradi tega sem se na ta javni nastop dobro pripravila. Strnila sem svoje misli, ki pa niso bile povsem sveže. Morda je bil ta dogodek bolj šokanten za Andreo Massija.

Kdaj je padla kocka?
Ne vem povsem natančno. Odločitev za umik je zorela zelo dolgo. Ne govorim zgolj o obdobju od zadnje tekme v Meribelu do tega tedna. Več zaporednih sezon sem razmišljala o tem. Večkrat sem bila prepričana o slovesu, a sem si nato premislila. Vsaj tri sezone sem smučala zelo na robu.

Do konca kariere je ostal le še en veleslalomski nastop Tine Maze – 7. januarja v Mariboru. Foto: Sportida

Dotaknili ste se Massijevega odziva na poslovilni novinarski konferenci. Nismo ga vajeni govoriti s cmokom v grlu. Vas je presenetil?
Ne. Vem, da je Andrea globoko v sebi zelo čustvena oseba. Poleg tega pa je na njegov nastop vplivalo več dejavnikov. Ne le dejstvo, da sem jasno in glasno napovedala umik. Vem, da je želel z novinarji deliti resne misli in to še v angleščini. Za nameček je bilo v sobi veliko ljudi. Ob tem ni ostal hladen. Vem, da mu je bilo težko. Meni manj. Kar sem želela povedati, sem zapisala na papir. Poleg tega mi tuji jeziki ne povzročajo velikih težav. Znam povedati, kar želim, četudi mi zmanjka kakšna beseda. Poleg tega sem trenirana za nadzorovanje čustev.

V nedavnem pogovoru za naš medij je Massi razglabljal o tem, da ste bili na začetku skupne smučarske poti prav vi preveč čustveni, on pa je to znal nadzirati …
Hm … Morda lahko obrnemo tudi tako. Ha, ha …

Svojo odločitev ste naznanili v angleščini. Ta poteza simbolizira mednarodno odmevnost vaše kariere. Vam je bilo vseeno žal, da tako pomembne odločitve niste ubesedili v maternem jeziku?
O tem sem zelo veliko razmišljala. Potem pa mi je v roke prišel intervju, ki ga je nekoč dal nekdanji boksar Mate Parlov. Na vprašanje, ali je nacionalist, je odvrnil: "Kako naj bom nacionalist, če pa sem svetovni prvak!?" Ta stavek mi je dal misliti. Z njim sem se poglobila v svojo kariero in spoznala, da šport briše meje.

V športu ni meja. Šport jih podira. Če pa so meje, jih je treba preseči. Šport združuje. To je ena od najlepših lastnosti športa. V njem se najdemo vsi. Na tej ravni lahko vlečemo vzporednice z narodnostjo, jezikom …

Imam občutek, da se bo čez pet ali deset let z vami zelo težko pogovarjati o smučarskih spominih.
Dobro me poznate. Res je. Že danes nerada pogrevam stare dogodke. Na četrtkovi novinarski konferenci je bil sprva predviden kratek film z mojimi vožnjami, a nam jo je zagodla tehnika. Veste, kaj? Vesela sem bila, da je bilo tako. Kar je bilo, je bilo. Živim za trenutek. Takšna sem bila tudi v športu. Morda sem bila zaradi tega tudi uspešna. Zavedala sem se, da predhodnega dne ne morem spremeniti, lahko pa dam svoj maksimum – danes. Zdi se mi, da bom takšna ostala tudi na novi življenjski poti.

Zdaj so dokončno odpadla vprašanja o spominih na Soči, Vancouver, Schladming. Vseeno pa bi bilo lepo slišati, katera tekmica je bila za vas največji izziv. Janica Kostelić, Lindsey Vonn, Anna Veith …
Lindsey in Anna. Prva je bila zame neizmeren izziv. V njej sem seveda videla kakovost. Massi je verjel, da jo lahko premagam. Tri leta mi je pod nos molil njeno fotografijo.  "Nehaj s to Lindsey," sem vpila nanj. A Andrea se ni dal. Lindsey je bila vsak dan "z nama". Takrat sem na njo začela gledati z drugačnimi oči.

Sprva je bila vrstnica, s katero sem se dobro razumela. V drugi fazi je postala pretrd oreh. V zadnji fazi pa izziv. In poglejte … Smučarka, za katero sem trdila, da je nepremagljiva, je začela v moji najboljši sezoni zaostajati. Moje zmage so bile tako prepričljive, da so se začela tla v njeni ekipe krepko tresti.

Prav danes sem v hotelu srečala njenega menedžerja. Dejal mi je, da bo pogrešal najine boje ter da obžaluje moj umik. Te besede so mi veliko pomenile. Spoznala sem namreč, da medsebojni dvoboji zaznamujejo velike športnike in krepijo vzajemno spoštovanje.

Tina Maze je bila na pragu sezone 2016/17 v Söldnu medijska zgodba št. 1. Foto: Sportida

Kaj pa Anna Veith (takrat še Fenninger), ki se bo v zgodovino zapisala kot smučarka, ki je kot zadnja na kolena spravila Tino Maze?
Značajsko sva si z Anno veliko bolj podobni. Prav zaradi tega sem boj z njo sprejemala na poseben način. V tem primeru sem stalno preverjala samo sebe. Še danes pa trdim, da je bil najin boj v sezoni 2014/15 epski. Še celo na zadnji tekmi sva bili ostro bitko. Prav zaradi tega želim še enkrat nastopiti na najvišji tekmovalni ravni, a brez tega bremena.

Zadnja tekma torej ne bo sproščeno vijuganje po Pohorju?
Vedno sem bila tekmovalka, zato sem napovedala vrhunsko predstavo.

Le v veleslalomu?
Da, to je temeljna disciplina, ki mi je prinesla tudi največ uspeha.

Večkrat ste govorili o tem, kako vas je smučanje zaznamovalo in spremenilo. Kaj pa družina? Ste kdaj začutili, da jih kljub ponosu moti, da imajo priponke mame, očeta in sestre Tine Maze ter da s tem v percepciji okolice deloma izgubljajo svojo identiteto?
O tem bi se bilo dobro pogovoriti z njimi (v Söldnu mama Sonja, oče Ferdo in sestra Maja niso želeli javno nastopati, op. a.). Verjamem pa, da jih je moja kariera zaznamovala. Smo namreč skromna družina, ki ima rada svojo intimo. Moji uspehi so marsikaj spremenili. Verjamem, da je bilo zadnje desetletje naporno tudi za njih. Priznam, da sem imela z izpostavljenostjo težave tudi sama. Ko sem to sprejela, je bilo lažje tudi družini.

Bili ste ptica selivka. Kaj pa zdaj? Kje bo vaš doma? Gorica, Črna … Govori se tudi o selitvi v Švico?
Moj dom je tam, kjer je Andrea.

Je torej pravo vprašanje, kje bosta skupaj?
Moj življenjski slog se ne bo veliko spremenil. Še vedno bom "leteča". Nerada se ustalim na enem koncu. Vajena sem potovanj. Iz tedna v teden. Res pa je, da bom več časa preživela v tujini kot v Sloveniji, kamor se, roko na srce, vračam predvsem na obisk k družini. Večinoma bom v Italiji in Švici.

Tina Maze in Andrea Massi: nič več kot tekmovalka in trener. Foto: Sportida

Milka, Stöckli, Eurosport … Čaka vas veliko aktivnosti. Ste pred skokom na ta vlak vendarle nadoknadili tudi niz "izgubljenih" poletij?
Letošnje poletje sem uživala. Tudi zdaj mi nič ne manjka.

Kaj pa težave s prilagajanjem na novo življenje, v katerem za marsikaj ne poskrbijo drugi?
Našla sem svoj ritem, našla sem novo življenje. Ni šlo brez težav. Predvsem prvi meseci po zadnji tekmi v Meribelu so bili zelo zahtevi in stresni. Nato pa sem začela iskati nove izzive ter življenjske čare našla tudi, pa naj se sliši še tako banalno, v pospravljanju in kuhanju.

Ob napovedanem koncu kariere Tine Maze