Andrea Massi: Čustva so bila prepovedana

Dolgoletni vodja spremljevalne ekipe Tine Maze brez dlake na jeziku o slovesu, jadranju med čustvi v službi in zasebnem življenju, o sodelavcih, Pahorjevi zastavi in zadnji želji po tem, da še zadnjič "podkuri" tekmice.

Foto: Sportida

Če je Tina Maze na novinarski konferenci v Söldnu, kjer je napovedala, da se bo 7. januarja poslovila od smučarske karavane, uspešno brzdala čustva, pa je bil nekoliko presenetljivo bolj nestabilen dolgoletni vodja njene ekipe Andrea Massi. "Mislili ste, da bom jokala kot dež," nam je po nastopu dejala najboljša slovenska alpska smučarka vseh časov, njen partner, ki je s tresočim glasom komaj zadržal solze, pa je dodal: "Ne znam lagati!"

Nismo vas vajeni govoriti s tresočim glasom. Na poslovilni novinarski konferenci Tine Maze niste mogli skrivati cmoka v grlu …
Eh, to je bilo zaradi moje "makaronarske" angleščine.

Res?
Ne, prav imate. Uf, težko mi je bilo. Tega ne skrivam. Vem, da me niste vajeni v takšnem položaju. A vse je razumljivo. V mojem sistemu namreč ni bilo prostora za moja čustva. Niso bila dovoljena. Po štirinajstih letih dela s Tino me takšen trenutek ne more pustiti ravnodušnega. Priznam, da sem zelo slabo spal. Težko mi je.

Povejte več o omejevanju čustev.
Svoja čustva sem izkoreninil, Tinina omejil. Na začetku so bila njena čustva preveč izrazita, da bi postala pravi tekmovalni stroj. Prav zaradi tega sva bila stalno na meji konflikta ali celo čez to mejo. Jaz sem pritiskal na plin, ona pa je pritiskala na zavoro. A sčasoma se je to spremenilo. Tudi ona je postala bolj racionalna. Naučila se je nadzorovati čustva, pri tem pa je ostala Tina Maze. Nisem želel, da bi postala nekdo drug. Nisem želel smučarke brez čustev. Trdil pa sem, da je njena največja nasprotnica na progi – Tina Maze. Nihče drug!

Tina Maze in Andrea Massi na "poslovilni" novinarski konferenci. Foto: Sportida

Paradoks zgodbe pa je, da so se vzporedno s tem procesom tkala intimna čustva. Tam so bila čustva zaželena, mar ne?
Meni je bilo lažje kot Tini. Moški znamo po koncu službe potegniti črto. Ženske so drugačne. Razmišljala je o čustvih ter mešala službo in zasebnost. Prav zaradi tega je bil najin odnos na kocki. Večkrat.

Je ob vseh zmagah in dejstvu, da Tina ni bila nikoli poškodovana, prav vajin odnos največja zmaga njene tekmovalne kariere?
Se strinjam s povedanim. A imela sva veliko težav. Tudi danes jih imava. Plačujeva račune najine skupne poti. Iz smučanja pa bova odkorakala kot par. Ob napetosti, s katero sva se srečevala, je tudi to unikatno.

Ste zaradi povedanega ob odločitvi za konec kariere vendarle čutili tudi kanček olajšanja?
Sem. A Tinina novinarska konferenca je bila ob veleslalomu svetovnega prvenstva v Val d'Iseru leta 2009 najtežja preizkušnja zame.

No, Tinine besede so bile predvidljive. Omenjeni veleslalom s prvo kolajno na velikih tekmovanjih pač ne …
Tudi to je res. A ko se v vrsto postavijo nekdanji sodelavci Andrej Perovšek, Andrea Vianello, Livio Magoni, Mauro Pini in Valerio Ghirardi, ni preprosto ostati hladen. To so moji ljudje. Sprejeli so mene, moj način dela in mojo filozofijo. Sprejeli so me kot revolucionarja v smučanju. Spet drugi v meni vidijo le kondicijskega trenerja. Zanje pravim, da me ne poznajo in ne poznajo alpskega smučanja. Omenjeni sodelavci pa … Ne, ni mi bilo lahko. Ne morem lagati. Čustva so bila premočna.

Našteli ste člane Team to aMaze, s katerimi ste se razšli prijateljsko. A del vašega pogona sta bila tudi serviser Dušan Kapš in trener Walter Ronconi. Njuno slovo je bilo drugačno, nenačrtovano …
Gre za dve različni zgodbi. Kapš si ne zasluži mojega spoštovanja, pri Ronconiju pa sem jaz naredil napako. Njega spoštujem.

Zavrtite film nazaj … Katera je bila največja zmaga Tina Maze?
Začel bi s prvo kolajno na svetovnih prvenstvih. Če leta 2009 v Val d'Iseru Tina ne bi osvojila veleslalomskega srebra, bi se vse podrlo. Ob zmagah pa seveda ne morem mimo dveh zlatih olimpijskih kolajn iz Sočija 2014 ter točkovnega svetovnega rekorda – 2.414 točk v eni sezoni.

Massija ob pogledu na Tinino kariero zbode le slalom, disciplina, v kateri ni osvojila globusa ali kolajne na velikih tekmovanjih. Foto: Vid Ponikvar

Kaj pa največji poraz?
Slalomski globus! To je bila moja velika želja. Leta 2013 je bila Tina na odlični poti. Zakaj ga na zadnji tekmi ni osvojila? Krivec sem jaz. Preprosto, nisem nadzoroval njenih aktivnosti med obema vožnjama. Takrat … Oprostite, nerad govorim o tem.

Tini ste takrat očitali kavo med obema nastopoma. Se tistih trenutkov spomnite ob vsaki kavi?
Ne, ne … Tisti neuspeh pa me boli. Tino sem pripeljal z 220. mesta v slalomu do številke 2. Želel sem številko ena.

Andrea Massi jutri?
Vračam se na sneg. Delam kot zunanji svetovalec slovenskih reprezentanc.

Kaj pa jutri kot prispodoba za prihodnost?
V Italiji imamo znano pesem, katere refren pravi: "Prihodnost je vedno vprašaj." Do včeraj sem vse načrtoval od A do Ž. Zdaj me zanima predvsem zdravje.

Kaj pa zadnji veleslalom Tine Maze v Mariboru?
Če se Tina veseli tekme, se je tudi jaz. Vem pa tudi, da to ne bo turistično smučanje. Tekmice bo skušala še zadnjič "nažgati". Če ji bodo Štajerci omogočili pet dni prednostnega treninga, je mogoče vse.