Tina Maze se je rodila kot šampionka, a pod vplivom okolja postala "luzerka"

Tino Maze je spoznal pred slabimi 13 leti, ko je prevzel vlogo kondicijskega trenerja v ženski reprezentanci. Šest let pozneje se je z njo podal na samostojno pot, na kateri sta se skupaj veselila zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala, naslovov olimpijske in svetovne prvakinje ter skupno kar desetih kolajn na velikih tekmovanjih. Zdaj Andrea Massi, 47-letni nekdanji atlet in učitelj telesne vzgoje iz italijanske Gorice, kot vodja ekipe Tine Maze odšteva ure do začetka svetovnega prvenstva v Beaver Creeku, nemara zadnjega skupnega velikega tekmovanja.

Na vrata trka svetovno prvenstvo, ki se bo začelo s torkovim superveleslalomom. Po kaj ste pripotovali v Beaver Creek? Pričakali so nas odlični tereni za smučanje v prelepem sončnem vremenu. Pravi smučarski raj. A nismo prišli kot turisti. Prišli smo z rezultatsko naravnano miselnostjo. Ve pa se, kateri rezultati na svetovnih prvenstvih nekaj veljajo. Prvo, drugo in tretje mesto.

Katero disciplino bi tokrat označili za Tinino udarno? Lahko morda znova govorimo o smučarki, ki meri na pet kolajn, tako kot recimo leta 2013 v Schladmingu? Tudi pred Schladmingom nisem razmišljal tako. To je svetovno prvenstvo, niz tekem, na katerih gredo vse tekmovalke na vse ali nič. Še vedno pa trdim, da je v svoji osnovi Tina Maze veleslalomistka. Če se spoprijatelji z ameriškim snegom in predvsem če se sama tako odloči, ima tam največje možnosti za zmago. Ne glede na razplet tekem bom tudi po prihodu iz Beaver Creeka vztrajal, da je ona veleslalomistka, ki je šele posledično postala vsestranska smučarka. Prav zaradi tega smo na zadnjih treningih spodbujali priklic veleslalomskih občutkov, saj je to njena baza. Ni pa skrivnost, da je lahko konkurenčna na vsaki tekmi. Osebno sicer najmočnejšo konkurenco vidim v slalomu in smuku.

To konkurenco poosebljata domačinki Mikaela Shiffrin in Lindsey Vonn. Obe sta v zadnjem letu s pridom izkoriščali posebne ugodnosti za ekskluzivne treninge na progah, ki bodo gostile SP. Predvsem v smuku je lahko takšna prednost odločilna. Vas to skrbi? Domači smučarji imajo vedno prednost. Tudi nogometaši najraje igrajo doma. Lindsey Vonn bo nastopala pred domačimi navijači in na smučišču, ki ga pozna kot lasten žep. Verjamem, da je maksimalno pripravljena. Hm, lepo bi ji bilo pokvariti to zabavo.

A dimenzije nogometnih igrišč so enotne, trava je vedno trava. V smučanju pa se tereni med seboj občutno razlikujejo … V sedmih letih delovanja na čelu ekipe team to aMaze sem skušal smučanje zelo poenostaviti. Prav imate, tereni se razlikujejo, poznavanje hriba prinaša prednost, a na koncu vedno odloča prava kombinacije tehnike, kondicije in opreme. Osredotočati se je treba na te tri stvari in se v sozvočju s psihološko pripravo lotiti tekme. Glava, noge, tehnika in smuči. To je vse.

Pravite, da vas zanimajo prva tri mesta, torej kolajne. Tina je na veliki tekmi, svetovnem prvenstvu ali olimpijskih igrah, ni osvojila do leta 2009. Odtlej se domov redno vrača z odličji. Skupno jih ima deset. Dobro ste jo poznali tudi pred letom 2009. Kako se je zgodil ta preskok? S takšnimi vprašanji v meni vzbuditve posebna čustva. Ta preskok je bil namreč nekaj posebnega. Nekaj takšnega, česar ne bi nikoli več ponovil. Zakaj? Zgodilo se je med obema veleslalomskima vožnjama svetovnega prvenstva v Val d'Iseru leta 2009. Še danes trdim, da sva tako Tina kot jaz takrat preživljala najbolj stresne trenutke. V življenju? Morda. V športu pa zanesljivo. Takrat sem smučarko z velikim zaostankom (Mazejeva je bila 15. po prvem teku, op. a.) in obdano s prekletstvom velikih tekmovanj prepričal o tem, da lahko osvoji kolajno. Prepričeval sem jo, naj odide po bron. Odšla je po zlato. Malo ji je zmanjkalo. Bila je srebrna. To ji je uspelo v nemogočih razmerah. Priznam, slovenskega smučarja je bilo težko prepričati, da lahko zmaga.

So se v tistem premoru med tekoma v Val d'Iseru kovale tudi vse druge kolajne, vključno z zlatima olimpijskima, ki ju je osvojila lani v Sočiju? Da. Spominjam se Tininih solz, ko sva se razšla pred njenim drugim nastopom. Bil sem v dvomih. Bal sem se, da sem storil več škode kot koristi. A že po prvem zavoju so se mi razširile šarenice. To je bil napad, kakršnega pred tem in niti pozneje nisem videl. Tudi v Sočiju napad ni bil tako silovit. To je bil najboljši pristop, najboljši veleslalom.

Javna skrivnost je, da ste tedaj umetno izzvali spor … To se je, žal, moralo zgoditi. Tina takrat v kromosomih ni imela zapisanega sporočila, da je lahko olimpijska ali svetovna prvakinja. Po desetih kolajnah takšni spori niso več potrebni, saj je dovolj samozavestna. No, obenem pa se je tudi spremenila. Ne deluje več na takšen način. Večkrat sem vam že pojasnil, da so se tudi moje metode nekoliko spremenile. Tudi sama me je prosila, naj takšnih trenutkov ne bo več. Jaz se teh navodil držim.

Mar prav spremenjeno mentaliteto označujete za predpogoj za deset kolajn in veliki kristalni globus? Tina Maze se je rodila kot zmagovalka, pod vplivom okolja pa je postala "luzerka". Od Val d'Isera 2009 naprej pa je to, kar je danes. Je zunajserijska, jaz pravim "fuoriserie", kar je več kot šampionka.

Dejali ste, da je slovenskega smučarja težko prepričati v to, da lahko zmaga. Je torej Tina značilna Slovenka? Ne, ne … Tina ni značilna Slovenka, ki pa lahko rojakom, ne le v športu, odpre številna vrata. Pokazala je pravo pot. Zdaj bo vsem slovenskim smučarjem lažje. Pomembno pa je, da tudi ob uspehih ostajajo na trdnih tleh in dovolj skromni. Takšna je Tina Maze. Žal se mnogi v smučanju brez rezultatov obnašajo kot največje zvezde. Ona pa je ostala to, kar je bila. Enako se obnaša, oblači … Je takšna kot takrat, ko je leta 2008, torej na začetku naše samostojne poti, tehnični sodelavec Smučarske zveze Slovenije Polde Flisar našemu prvemu serviserju Andreju Perovšku na skrivaj izročil vrtalko za sneg in dve radijski postaji. Govorim o skromnosti. Ne moreš se je naučiti. Skromen si ali pa nisi. Naša ekipa temelji na tem. Takšni bomo ostali do konca.

Do konca … Do konca sezone? Do konca kariere? Zdi se, da je odločitev še kar v zraku? To bo Tinina odločitev. Vsi drugi, v prvi vrsti trenerji, nato novinarji, navijači ali kar celotna država, jo moramo spoštovati. Nikoli je ne bom silil. Nikoli ji ne bom dejal, naj smuči odloži v kot, ali je prepričeval, naj vztraja. Bo pa to zelo težka odločitev. Podobno je bilo že lani. Takrat je bilo pomembno, da sem dal Tini mir. Veste pa, da vam to govori človek, ki jo je vedno priganjal do skrajnih meja. Njenih meja. Moja meja je višja. Pri športnem programu s Tino Maze imam še 20 odstotkov zaloge.

Že veste, kakšna je njena odločitev, ali pa bo resnično padla šele po koncu sezone? Nekaj malega vem. A moja osnovna misel je zaščita Tine Maze. Tudi zaradi tega sem včasih do medijev neprijeten ali preveč neposreden. Verjemite mi, da jo bom ščitil do konca kariere.

Še pred koncem sezone, ki bi lahko prinesla trajni ali pa zgolj začasni umik, vas torej čaka vrhunec zime – svetovno prvenstvo. Tokrat v pripravi, za razliko od leta 2009, niso bili potrebni tektonski premiki. Kaj je bilo torej vodilo zadnjih treningov v ZDA? Tina se je morala otresti zdravstvenih težav, se prilagoditi na visoko nadmorsko višino, suh zrak, specifično snežno podlago in časovni pas. Vsi drugi v ekipi smo se ji po najboljših močeh trudili zagotoviti čim boljše pogoje. Pripravljali smo jo s kombinacijo tehnike, kondicije in materialov. Ko pa bo na prvi tekmi odprla štartno palico, bo spet vse le v njenih rokah.