Torek, 18. 10. 2011, 8.19
8 let, 7 mesecev
Tina Maze: Dokazati, da spadam v svetovni vrh
Pred zdaj že kar tradicionalnim söldenskim uvodom v novo sezono se v glavah najboljših smučarjev in smučark pogosto prepletata predvsem dva izrazita občutka. Prvega poganja nepotešljiva želja po začetku, ki bi zaključil dolgo in naporno pripravljalno obdobje. Za drugega pa je značilen občutek negotovosti in tiha želja za kakšen dodaten teden in zaključno odpravljanje tehničnih napak ter piljenje forme. Tina Maze nekaj dni pred prvim štartom priznava, da tokrat tovrstne ''zmede'' v glavi ni. ''Za razliko od lanskega leta, ko nisem imela nobene primerjave s tekmicami, je bilo tokrat drugače. Ta teden sem trenirala z Nemkami, Američankami, Finko in Švicarkami, tako da imam boljšo sliko, kam sodim. Mislim, da sem veliko trenirala, da sem dobro pripravljena in da dodatnega treninga veleslaloma pred to tekmo ne potrebujem,'' z obetajočo samozavestjo poudarja 28-letna Črnjanka, ki je s svojim tričlanskim italijanskim spremljevalnim orkestrom za zaključne priprave znova izbrala preizkušeni Pitztal, od koder pa se je odpravila tudi na podatkovno dragocen trening v Sölden. ''S smučanjem po tekmovalni strmini sem veliko pridobila,'' priznava Tina, ki sedaj približke söldenske podlage išče tudi v Raichovem Pitztalu, v pomoč pa ji je priprava terena z vodo. ''Smuči kar pošteno trese,'' priznava in se ob tem zaveda, da bodo pogoji zelo zahtevni tudi na tekmi.
V lovu za Maierjem
Mazejevo v soboto čaka že enajsti nastop v Söldnu. Ko je leta 2000 še kot mladoletnica debitirala na ledeniški premieri in prvič v karieri osvojila tudi točke svetovnega pokala, je bila še v senci Špele Pretnar, Alenke Dovžan in Mojce Suhadolc. Vseeno je že tedaj kot najmlajša finalistka opozorila nase in vlila upanje na vrhunskost tudi po slovesu generacije "vražjih Slovenk". V dobrem desetletju je nato pregovorno zahtevno ledeniško progo, ki se je resda v tem obdobju na račun tanjšanja ledenika nekoliko spremenila, spoznala do te mere, da ob zaprtih očeh že "vidi" uvodni položnejši del, specifičen prehod v dolgo in rahlo nagnjeno strmino, ki se nato izteče v ciljni smuk, ob katerem noge že dodobra pečejo.
''Söldenska proga je težka. Strmina je močna, podlaga pa predvsem v drugem teku - jasno, če ti gre v prvem teku in nato v drugo nastopiš med zadnjimi - vedno tresoča. Z njo sem se soočila že v tem tednu, tako da vem, kaj lahko pričakujem. To mi je v veliko pomoč, tako da se bom lahko na tekmi osredotočala na manj stvari. Progo poznam. Treba bo držati ozko linijo v strmini in smučati brez pretiranega strahospoštovanja,'' o strmini na ledeniku Rettenbach razmišlja dvakratna zmagovalka uvodne tekme, ki je v zadnjih dveh poskusih sezono odprla s šestim in četrtim mesto. V obeh primerih so jo nato v cilju prevevali mešani občutki, saj je vedela, da se nad zajetno bero točk ne gre zmrdovati, hkrati pa je čutila, da zavoji še niso bili tako dovršeni, smučanje pa ne dovolj sproščeno. Prav zato bo letos pomembnejši od rezultata občutek, pri čemer pa je kot na dlani, da bi jo ujeta ''linija'' nedvomno vpletla v boj za tretjo zmago v Söldnu. S takšnim podvigom se lahko pohvali le upokojeni avstrijski zvezdnik Hermann Maier, ki se je svoje zadnje zmage na tirolskem ledeniku nad dolino Ötz veselil prav ob Tininem drugem zmagoslavju leta 2005.
Pod drobnogledom konkurence
''Osredotočam se nase, v zavedanju, da konkurenca dela enako, če ne še več in boljše. Trenirala sem veliko, predano, z vsem srcem in tako se bom tudi podala v to sezono. Nisem obremenjena z rezultati, želim samo potrditi, da spadam v svetovni vrh alpskega smučanja,'' svojo tekmovalno filozofijo razkriva svetovna prvakinja v veleslalomu in zmagovalka kar enajstih tekem svetovnega pokala. Kar pet jih je, skupaj s še enajstimi uvrstitvami med najboljše tri, nanizala v zadnjih treh sezonah, kar pomeni po odcepitvi od reprezentance. V tem času je s svojo ekipo, ki jo vodi Andrea Massi, ustvarila unikaten slog dela, svojsko dojemanja smučanja ter prav posebno komunikacijo znotraj ekipe ter z okolico. Vodilo je večinoma stremljenje k vrhunskosti in popolnosti, kar pa s seboj prinaša tudi svojo ceno in občasno kolateralno škodo. Mazejeva ob tem ne skriva ponosa, ki ga občuti ob pogledu na svojo ekipo, ki seveda ob slabših rezultatih ne bi preživela in se postavila v tako močno ter ugodno pogajalsko vlogo ob pogovorih s pokrovitelji, z opremljevalci in predvsem veljaki Smučarske zveze Slovenije. Hkrati pa priznava, da so rezultati zadnjih let spremenili tudi njen položaj v smučarskem svetu in predvsem pogled drugih na ''team to aMaze''. ''Drugi vidijo, da delamo zelo dobro, tako da mene, Andreo ter Magonija opazujejo bolj kot kadarkoli. Mislim, da veliko naredijo tudi uspehi. Obstajajo pa seveda tudi takšni, ki na nas gledajo z viška,'' priznava Tina, na vprašanja o perfekcionistični nagnjenost naveze Massi-Maze pa odgovarja: ''Mislim, da dajeva vse, da bi stvari naredila najbolje, kar se da. Včasih pa vendarle ni vse odvisno od naju, tako da občasno ni dovolj časa za počitek in polnjenje baterij.''
''Rada bi uživala!''
Obsežno sedemmesečno pripravljalno obdobje, ki ga je le na kratko prekinila tudi za dopustniški oddih, se torej za najboljšo slovensko smučarko končuje. Kateri dan pa bi v zadnjih sedmih mesecih najraje ponovila? ''Vsak dan je nov, drugačen, stvari se nikoli ne ponovijo in nikoli niso enake. Težko vprašanje ... Lahko rečem, da sem zadovoljna, in sem vesela v sedanjosti,'' odgovarja najbolj vsestranska slovenska smučarka vseh časov, ki svoja pričakovanja pred novo sezono, v kateri ni velikega tekmovanja, združuje v zanjo značilen stavek: ''Rada bi uživala v smučanju in tekmovanju!''