Petek, 25. 11. 2022, 19.00
1 leto, 5 mesecev
Miha Dovžan
Streljati mora počasneje in bolj natančno. "Še vedno me včasih zanese."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,48
"Zdaj pa res ne morem več reči, da se privajam in učim, zdaj sem res že pri starejših," pred svojo sedmo sezono v svetovnem pokalu pravi 28-letni Gorjan Miha Dovžan.
Osemindvajsetletni biatlonec Miha Dovžan velja za najhitrejšega strelca v slovenski reprezentanci, pred prihajajočo sezono svetovnega pokala pa se je poskušal prav v tem delu nekoliko umiriti. "Lani sem malce nazadoval v streljanju in letos sem to poskušal popraviti. Ricco mi je dejal, da moram streljati nekoliko počasneje, včasih me še zanese, ampak bom na to bolj pozoren," pravi, odločen, da bo v prihajajoči zimi streljal bolj natančno.
Dovžanova domala osupljiva hitrost na strelišču ga je prepogosto stala boljši rezultat, priznava. "Lani sem bil dober vse do zadnjega streljanja, potem pa mi je hitro odneslo boljše rezultate. Zato upam, da bo letos bolje," nam je slab teden pred začetkom nove sezone svetovnega pokala povedal Gorjan.
In zakaj natančno se mu je zadnji strelski postanek tako pogosto ponesrečil? "Mah, to se zgodi hitro. Na progi slišiš, kam bi lahko prišel, potem pa prideš na zadnje streljanje in ti noge malo zatrese in gredo dva, trije streli tako hitro mimo, da se potem šele na progi zaveš, kako si zamočil," odgovarja v pretekli zimi 80. biatlonec sveta, za Jakovom Fakom drugi najboljši Slovenec.
Nekoliko počasneje, bolj zbrano, z več vdihi
Prav hitro streljanje bi morala biti njegova prednost, a ne na račun natančnosti, še priznava: "Ta hitrost je prednost samo v tistem obdobju odlične strelske forme, ko se samo postaviš in gre vse v polno. Takrat, ko še sam ne veš, kaj si delal prav. Ampak pride tudi tak trenutek, ko se mučiš za vsak strel. Takrat pa se je treba znati tudi zaustaviti in narediti vsak strel stoodstotno zbrano."
Prav temu elementu se je med poletjem najbolj posvečal. "Težava je bila v tem, da sem prej sprožil tudi tri strele na en vdih, zdaj pa se poskušam resnično držati tega, da ustrelim, zadiham, ustrelim, zadiham ... Vsak strel na svoj vdih. Ampak seveda še vedno pride tudi trenutek, ko me zanese, ko padem v stari ritem. Če zadeneš, potem ni panike, ampak v teh trenutkih gre po navadi tudi kakšen mimo."
Všeč mu je pristop novega trenerja Ricca Grossa, ta pa ima za pomočnika Janeza Mariča in Boštjana Klavžarja.
"Zdaj sem res že pri starejših"
Pred Dovžanom je sedma sezona v svetovnem pokalu, po osvežitvi reprezentance z mladim triom Cisar-Vidmar-Planko ter nekaj upokojitvah zdaj že spada med bolj izkušene reprezentante. "Da, res je, zdaj ne morem več reči, da se privajam in učim, zdaj sem res že pri starejših," prikimava in upa, da bo sezono v Kontiolahtiju na Finskem odprl udarno. "Upamo, da mi bo dobre občutke s treningov uspelo potrditi še na tekmah. Da dosežem kakšen dober rezultat, ki te potem ponese. Upam, da bo uspelo že na začetku."
Glede na to, da ni več začetnik, so bolj zreli tudi njegovi rezultatski cilji. "Menim, da je med dvajseterico mogoče priti. Če mi uspe dobra tekma, je rezultat med dvajsetimi zame realen. S tem bi bil zadovoljen. Pa rednejše osvajanje točk. Lani sem bil v tem slab. Želim se približati in tudi nadgraditi predlansko sezono. Ko sem bil skupno 47. Če bi to še izboljšal, bi bil dober napredek."
"Konkurenca je vedno dobrodošla"
V moškem delu slovenske reprezentance A je šest tekmovalcev, slovenska kvota za svetovni pokal pa je pet, kar pomeni, da bo v reprezentanci boj za mesta na tekmah. Čeprav je bil lani naš drugi najboljši tekmovalec, se zaveda, da mesta nima zagotovljenega in notranja tekmovalnost mu ustreza. "Ta je vedno dobrodošla, ves čas moraš delati na vso moč, garati na vsakem treningu. Če ne, te preostali povozijo in si hitro brez tekem. Dobro je, na vsaki tekmi moraš stoodstotno izkoristiti priložnost, če ne, si na naslednji spet na stranskem tiru."
Že takoj v začetku sezone si želi doseči izid, ki bi ga nato ponesel.
Pa je tekmovalcem že jasno, kakšna so razmerja moči v izbrani vrsti? Kakšna pa je rezultatska hierarhija v reprezentanci? "Približno se ve, ni pa stanje takšno, da bi lahko rekli, da ima kdo mesto že kar zagotovljeno. Mislim, da se bo kar menjalo. Je pa bolje, da si brez tekme, kot da jo opraviš slabo," nam je odgovoril in prikimal mnenju, da Jakov Fak najbrž vendarle nekoliko izstopa.
Grossov pristop mu je všeč
Priprave so bile tokrat nekoliko drugačne, nov glavni trener slovenske vrste, sloviti Nemec Ricco Gross, je vpeljal številne spremembe. Kako pa je bil Grossov slog všeč Dovžanu? "Meni je zelo všeč. Poleti smo bili veliko na Pokljuki, za tri, štiri dni, da smo skupaj opravili glavne težke treninge. Ker tri ure na kolesu že lahko naredi vsak sam doma, to ni problem. Zaradi teh malo krajših skupnih priprav pa v sezono vstopamo psihično bolj spočiti, ker nismo bili po tri tedne skupaj. V takih primerih gremo drug drugemu že kar malo na živce, prenasičeni smo. Zdaj pa smo spočiti in sproščeni. Pa tudi v trening je vpeljal nove modele. Pravzaprav z danes na jutri nisi vedel, kakšen trening bo, in to je tudi pozitivna stvar. Ta raznolikost."
Slovenska reprezentanca v petek potuje na Finsko, v Kontiolahtiju pa bo prva tekma nove sezone v torek, 29. novembra. Za mesto na prvi posamični tekmi sezone poleg Dovžana in Faka kandidirajo še Rok Tršan, pa Alex Cisar, Toni Vidmar in Lovro Planko.
