"Šampionov, ki bi jim šlo vse življenje dobro, preprosto ni"

V rubriki Olimpijski spomini po alpski smučarki Alenki Dovžan in deskarju Dejanu Koširju gostimo še enega uspešnega predstavnika zimskih športov: nekdanjega alpskega smučarja Bojana Križaja, ki se je udeležil treh olimpijskih iger.

Leta 1976 je bil v Innsbrucku 18. v veleslalomu in tudi zastavonoša jugoslovanske olimpijske reprezentance. "Z 19 leti sem bil še mulec in se veličine časti nisem zavedal," pravi. Štiri leta pozneje je bil v Lake Placidu s 4. mestom v veleslalomu povsem blizu zmagovalnega odra, na domačih igrah v Sarajevu leta 1984 je v slalomu zasedel sedmo mesto, v veleslalomu pa je bil deveti.

Križaj, ki je v začetku meseca dopolnil 61 let, se je kvalificiral tudi na ZOI v Calgaryju leta 1988, a je igre zaradi poškodbe izpustil.

Foto: Vid Ponikvar

Prisega s premorom ... in aplavzom

Najbolj živi spomini ga seveda vežejo na domače olimpijske igre v Sarajevu, kjer mu je pripadla čast prisege v imenu športnikov, dobro pa se spominja tudi bremena, ki ga je športnikom z območja nekdanje Jugoslavije naložilo gostiteljstvo največjega športnega dogodka tiste zime.

Križajeva prisega v imenu športnikov:

"Domačini smo bili v Sarajevu pod velikim pritiskom, vse se je vrtelo samo okrog olimpijskih medalj. Sam sem vedel, da v tistem trenutku nisem v najboljši formi, in se zadovoljil s povprečnimi rezultati," se je na sprejemu slovenske olimpijske bakle v Tržiču Križaj dotaknil rezultatskega neuspeha v Sarajevu.

• Slovenska olimpijska bakla obiskala še Tržič #foto

Čeprav je vsa slava na olimpijskih igrah leta 1984 pripadla drugemu Slovencu, Juretu Franku, ki je v veleslalomu osvojil srebro in s tem prvo zimsko olimpijsko medaljo za Jugoslavijo, ima Križaj na igre v prestolnici BiH nepozabne spomine.   

"Že pred igrami je v Sarajevu vladala prava evforija. Tam smo športniki preživeli veliko časa, spoznavali smo olimpijske terene. Na vsakem koraku so nas ljudje ustavljali in pozdravljali ... Spomnim se, da smo med trenerji čutiti kar precej nervoze, da so nas zaščitili pred vsemi pritiski."

Odprtje olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984:

Organizatorji želeli srbsko, on je predlagal slovensko prisego

Hud pritisk za Križaja je bila tudi že omenjena prisega. "Misli sem, da jo bom opravil z levo roko, pa je nisem," priznava.

"Organizatorji so najprej želeli, da prisego povem v srbskem jeziku, a sem to odklonil in jim dal jasno vedeti, da bom prisego povedal zgolj in edino v slovenskem jeziku. No, nekako so se sprijaznili in mi dali slovensko besedilo. Trikrat sem ga prebral in si mislil, da bo šlo brez težav.

Prizorišča olimpijskih iger v Sarajevu že dolga leta propadajo. Foto: Reuters

Zamislil sem si, da bom prisego povedal na pamet, nato pa me je sredi besedila zmanjkalo. Ko se namreč znajdeš sam pred mikrofonom sredi velikega občinstva in se hkrati zaveš, da te nekaj milijonov ljudi spremlja še od doma, je logično, da te stisne pri srcu," priznava Križaj.

"Jasno, sredi prisege sem izgubil rdečo nit. K sreči me je občinstvo, ki je ugotovilo, da sem se znašel v težavah, pospremilo z aplavzom, tako da sem lahko zajel sapo in zvozil do konca," se spominja nekdanji alpski smučar, ki je z osmimi zmagami v svetovnem pokalu (drugo in osmo je dosegel prav na današnji dan pred 37 oz. 31 leti), naslovom svetovnega slalomskega podprvaka (Schladming 1982) in malim kristalnim globusom v sezoni 1986/1987 še vedno eden najuspešnejših slovenskih predstavnikov zimskih športov.

Križajev nastop na ZOI v Sarajevu:

Razočaranja so sestavni del športa

Na vprašanje, ali to, da mu ni uspelo poseči po olimpijski kolajni, pomeni, da se je z vseh olimpijskih iger vrnil razočaran, Križaj odgovarja diplomatsko: "Razočaranja so sestavni del športa, človek se jih navadi."

"Vedno se vse ne izide tako, kot si človek zamisli ali želi, ampak tako je. Če bi bil podvržen razmišljanju o razočaranjih, bi jih bilo preprosto preveč. Šampionov, ki bi jim šlo vse življenje dobro, preprosto ni," poudarja smučar. Danes najbolj občuduje smučarsko mojstrstvo Marcela Hirscherja in Mikaele Shiffrin, ki s svojimi predstavami sproža domišljijo, češ da prihaja z drugega planeta.

Nekako podobno, kot je to v Križajevem obdobju nakazoval švedski smučar Ingemar Stenmark, ki je s 86 zmagami v svetovnem pokalu še vedno v vrhu večne lestvice zmagovalcev v smučarskem svetovnem pokalu. S 77 zmagami mu je še najbližje ameriška smučarka Lindsey Vonn, ki ne skriva svojega občudovanja legendarnega Šveda.

Švedski smučar Ingemar Stenmar s 86 zmagami v svetovnem pokalu vodi na lestvici zmagovalcev. S 77 zmagami mu je najbližje Američanka Lindsey Vonn. Foto: Getty Images

Je res pomembno samo sodelovati?

Je res pomembno samo sodelovati na olimpijskih igrah ali je pomembno samo to, da dobiš medaljo, smo še vprašali Križaja. "Pomembno je biti čim boljši, to je motiv v športu. Že to, da se sploh uvrstiš na olimpijske igre, je veliko. Dokazuje, da si dosegel marsikaj in se odrekel marsičemu."

Priznava, da je na olimpijskih igrah imel drugačne, višje načrte, kot jih je udejanjil v praksi.

"Še posebej to velja za olimpijske igre leta 1980 v Lake Placidu, ko sem bil tako blizu, pa vendarle tako daleč od medalje (4. mesto v veleslalomu), nato v slalomu naredil neumnost in odstopil. Ne vem, zakaj, a tako se je zgodilo.

To je usoda in kot tako jo tudi dojemam. Sem pa užival vsakokrat, ko sem bil na igrah," je poudaril Križaj. Še vedno ohranja stike s svojim največjim tekmecem iz tekmovalnih časov Stenmarkom, ki je pred časom moral na preventivni poseg na srcu, in še vedno rad in predvsem pogosto smuča. O svojih podjetniških težavah pa v javnosti noče razpravljati.