Rus na slovenskih krilih nedosegljiv za Slovence

Sedem zaporednih uvrstitev med slalomsko deseterico je izkupiček, ki je bil pred desetletjem in pol za najboljše slovenske alpske smučarje povsem pričakovan, za ruske pa popolnoma nepredstavljiv. Danes je slika obratna. Finalni slalomski nastopi brez enega samega slovenskega predstavnika so postali stalna praksa, ki jo bosta v torek pod žarometi v Schladmingu po enem letu skušala prekiniti Matic Skube in Miha Kürner, med elitno sedmerico pa korak oziroma zavoj z najboljšimi drži 30-letni Rus Aleksander Horošilov.

Še pred nekaj sezonami "odpisani" smučarski eksot, ki je bil lahko vesel slehernega preboja med dobitnike točk, je decembra v Aareju kot prvi moški predstavnik Rusije (pri dekletih je to uspelo četverici, a nazadnje Olesji Alievi leta 2000) stopil na oder za zmagovalce v svetovnem pokalu. Ob tem je bil še dvakrat peti ter po enkrat šesti, osmi in deseti. Kot sedmi slalomist sezone bo visoko meril tudi na torkovem večernem spektaklu v Schladmingu in bo v širšem krogu favoritov za odličja na svetovnem prvenstvu v Beaver Creeku.

Planinšek: Zdaj tudi on verjame

Horošilov je sicer do svojih prvih točk v karieri prišel že leta 2006, a se je med trideseterico sprva uvrščal le v superkombinaciji. Njegov pravi vzpon se je začel leta 2011, potem ko so škarje in platno v ruski reprezentanci prevzeli slovenski trenerji. Zasluge za preboj z enoletno "zamudo" (po idealnem scenariju bi se med elito prebil še pred olimpijskimi igrami na domačem snegu v Sočiju) gre tako pripisati predvsem trenerju v tehnični ekipi Janiju Hladniku in vodji moške reprezentance Urbanu Planinšku.

"Vedno je bil hiter, a večinoma le v nižjih kategorijah in na krajših odsekih. Prav zaradi tega ga dolgo ni nihče opazil. Ko pa se je leta 2011 v Adelbodnu v finale prebil s štartno številko 71, je postalo jasno, da ima potencial. A razvoj je bil počasen. Tudi sam je počasi začel verjeti, da je lahko konkurenčen. Potreboval je samozavest. Jasno, tudi kakovostne treninge. Jani Hladnik se mu je zelo posvečal in ga uril na različnih postavitvah. Napredoval je tudi na kondicijski ravni, pozna pa se, da je poletja deloma preživljal na novozelandskem ali argentinskem snegu," o najboljšem ruskem smučarju pripoveduje Planinšek, zadovoljen, da se po koncu olimpijske sezone Rusi niso odločili za drastično krčenje proračuna, čeprav priznava, da se nestabilen tečaj rublja pozna pri višini razpoložljivih sredstev.

Slovenija proti Rusiji

Rusija je sicer ena od 16 držav, ki se lahko v tej sezoni pohvalijo s točkami svetovnega pokala v moškem slalomu. Med njimi pa ni Slovenije. Planinšek, sicer nekdanji glavni trener slovenske moške reprezentance, priznava, da le stežka gleda globoko krizo svojih rojakov, pri čemer pa se ne strinja s tezo, da imajo Rusi, za katere pravi, da ne razmetavajo z denarjem, neprimerno boljše pogoje. "Že res, da slovenski slalomisti letos niso bili na južni polobli. A tudi Švedi niso bili," opozarja mariborski smučarski strokovnjak.

"Kot zunanji opazovalec težko ocenjujem, kako se dela na treningih. Menim pa, da je ena od ključnih težav ozračje okrog reprezentance. To ni dobro. Preveč se govori o pogodbah, samoprispevkih, negotovih treningih … Če smučar ni povsem osredotočen na šport, ga takšne stvari zlahka iztirijo. Smučarska zveza tekmovalcem ni zagotovila mirnega tekmovalnega okolja. Spremljam slovenske medije. Več se govori o denarnih vprašanjih kot o športu samem," je v tabor svojih rojakov pogledal Planinšek.