Četrtek, 15. 3. 2018, 13.50
6 let, 1 mesec
INTERVJU: PETER PEN
"Prideš, se slečeš in pokažeš, rezultat pa te ovrednoti"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,09
2
Glavni trener slovenske moške ekipe za hitri disciplini Peter Pen o svoji prihodnosti, težavah prvega aduta Boštjana Klineta in izzivih Martina Čatra.
V zadnjih letih je Peter Pen na novo definiral slovenski smuk ter kljub omejenim sredstvom z zanj značilno iznajdljivostjo, dobrimi povezavami in bogatimi izkušnjami, ki si jih je pridobil predvsem v hrvaški reprezentanci, postavil smiseln in zavidanja vreden sistem dela v ekipi za hitri disciplini. To je unovčeval predvsem Boštjan Kline, ki je po zmagi in še dveh uvrstitvah na stopničke za zmagovalce zapadel v tekmovalno in rezultatsko krizo. Napredek Martina Čatra, ki rešuje slovensko čast v Aareju, je bil premajhen obliž na rano. Kljub temu so v vodstvu reprezentance oziroma panoge za alpsko smučanje ocenili, da prave slovenske alternative za trenersko taktirko nimajo, tako da so Penu namenili zaupnico in priložnost za nadaljnje sodelovanje.
Slovenija je imela v finalu svetovnega pokala v Aareju le enega predstavnika v hitrih disciplinah, Martina Čatra. Trenerjeva ocena: kako se je odrezal?
Martin je tekmovalec, ki potrebuje malce več časa, da spozna progo, se prilagodi razmeram in oceni, kje si lahko kaj privošči. Smučal je korektno, a že po prihodu v cilj mu je bilo verjetno žal, da v srednjem delu ni bil bolj brezbrižen. Dejstvo je, da v finalu svetovnega pokala nekaj šteje le uvrstitev med najboljših petnajst. On je zaostal za tem rezultatom. Če gledam na njegov smuk v celoti, sem lahko zadovoljen z napredkom. Z vrhunsko vožnjo se lahko zavihti tudi do desetega mesta. Realno pa trenutno spada tja, kamor se je uvrstil.
V preteklosti smo pogosto dobili vtis, da ga morate prepričevati o tem, da je smukač …
No, tukaj moje delo še ni povsem končano. To je proces, ki še traja. Je pa Martin pošten in deloven fant. Ima določene težave, a se z njimi spopada. Je smučar z ekstremnimi rezervami.
Peter Pen bo po vsej verjetnosti ostal v slovenski reprezentanci.
Kaj pa Boštjan Kline? Dejstvu, da je veliko razočaranje sezone, se ne moremo izogniti.
To je šport. Prideš, se slečeš in pokažeš, rezultat pa te ovrednoti. Enkrat si na vrhu, drugič ne. Boštjan je imel nekaj težav, ki so puščale posledice. Ne čutim potrebe, da bi javno razkrival, kaj vse je šlo narobe. Lahko pa rečem, da je imel tam, kjer je bil v preteklosti najmočnejši, letos težave. To je mentalna moč.
A to je področje, s katerim se poglobljeno ukvarja.
Da, na tem področju je delal največ in s tem dosegal tudi vrhunske rezultate. Letos pa je zašel v težave. Vedeti morate, da je na kar štirih smukih uničil opremo. Posledično se počuti nezanesljivega. Do danes nisem veliko govoril niti o njegovih težavah na olimpijskih igrah. Če težav ne bi imel, bi v Pjongčangu dosegel še kaj več, kot deseto mesto, za katerega trdim, da je vrhunski rezultat. Z napako in "packo" na duši ter v glavi se je zbral in smučal na vrhunski ravni.
Prav o opremi ste letos veliko govorili.
Ko omenim opremo, takoj poslušam o tem, da iščemo izgovore. Ne! S to opremo smo preživeli in dosegli nekaj dobrih rezultatov. Tudi pri Stöckliju se zavedajo težav. Iščejo rešitve.
Stöckli je v dobršni meri rešil slovensko smučanje. Govorimo o Tini Maze, Andreju Jermanu, Boštjanu Klinetu, Ilki Štuhec … Menite, da se tu zgodba konča? Mora Kline rešitve iskati v menjavi opreme?
Prav zaradi tega v Aareju ostajamo do 21. marca. Opravili bomo kar nekaj testov. Odločitev o tem, ali bo testiral še kakšno konkurenčno opremo, bo moral sprejeti Boštjan. Jaz mu bom pomagala, a odločitev bo njegova. To je njegova kariera. Ima le eno. Jaz lahko v življenju počnem še kaj drugega, on pa mora smučati še nadaljnjih deset let.
"Boštjan Kline? Tam, kjer je bil v preteklosti najmočnejši, je imel letos težave."
In v teh letih vknjižiti še nekaj zmag?
Tudi on sebe vidi v takšni vlogi. V tej smeri delamo.
Nanizali ste kar nekaj izzivov. Kdo pa se bo v prihodnje ukvarjal z njimi? Predsednik alpskega zbora in odbora Iztok Klančnik ter vodja panoge Miha Verdnik sta že dejala, da vas v vlogi glavnega trenerja za hitri disciplini vidita tudi v prihodnje. Kakšno pa je vaše stališče?
Sam s seboj se še nisem povsem pogovoril. Gre za preveč zahtevno delo, da bi ga opravljal le kot službo. Gre za nekaj več. Ne iščem službe. Iščem izzive in cilje. Moj cilj je, recimo, premagovanje velikih nacij. Še nobeni majhni smučarski naciji, za kar imajo vsi tudi Slovence, v hitrih disciplinah ni uspelo postreči z vrhunsko stabilnostjo. To je naš cilj. Včasih nam uspeva, včasih ne.
Imate tudi kakšne ponudbe iz tujine?
Nisem se želel pogovarjati. Z mislimi sem bil pri sezoni. Sem pošten do sebe in do svoje ekipe. Zanima me prav ekipa. Zanima me način, na kakršnega delujejo Norvežani, Italijani ali Avstrijci.
Pravega odgovora o prihodnosti vendarle še niste ponudili.
Obnašamo se tako, kot da bomo delali skupaj tudi naprej. Verjamem, da bomo.
Martin Čater je v senci Klinetove krize vidno napredoval.
Govorite v prvi osebi množine.
Kot trener potrebujem tudi spremljevalno ekipo. Ne gre le za to, da najdeš človeka, ki je pripravljen 200 dni na leto preživeti stran od družine. Eno leto pomočnike lahko ohranjam z besedami in motiviram z rezultati. Toda od športnih motivov in lepih besed se ne da živeti. Ni tako preprosto. Težko je dobiti prave ljudi. Vsi bi bili zraven, ko so uspehi. Ko pa se je treba poleti podati na južno poloblo ali marca 28 ur peljati na Švedsko ali Norveško, je težava že večja.
Zdaj ste našli prave pomočnike?
Da. Vprašanje pa je, koliko časa jih bom imel. Človek tvega življenjsko obdobje in ne enega delovnika ali nekaj mesecev. Če mu v tujini ponudijo trikrat višjo plačo … Slišim o rekordnih proračunih. Ja, mogoče so to rekordni proračuni za Slovenijo, a s tem denarjem nismo niti med deseterico na svetu. No, po rezultatih zanesljivo smo.
2