Torek, 17. 5. 2022, 11.13
2 leti, 6 mesecev
Na Pokljuki je 50 ukrajinskih biatloncev in članov osebja
Pretresljive zgodbe s Pokljuke: V šestem mesecu nosečnosti, ko se je začela vojna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,63
2
Na Pokljuki je svoje zatočišče pred vojno vihro našlo 50 ukrajinskih biatloncev.
Na Pokljuki še vedno vadi okoli 50 ukrajinskih biatloncev različnih starostnih kategorij, ki so na Rudnem polju našli zatočišče pred vojno vihro. Ubežali so brezglavi moriji v domovini, Športnemu društvu Pokljuka in Sloveniji pa ne morejo izreči dovolj pohval za sprejem. S seboj so prinesli pretresljive zgodbe.
"Hvala vsem za topel sprejem," je v lepi slovenščini na Pokljuki navzoče pozdravila nekdanja reprezentantka Jana Romanenko, ki je imela ob opisovanju spominov na vojno agresijo v Ukrajini še vedno cmok v grlu.
Slovenija je bila zanjo rešilna bilka v najbolj kriznih trenutkih življenja. "Ko se je začela vojna, sem bila v šestem mesecu nosečnosti. Mož je moral v vojsko, meni so se v zvezi z nosečnostjo pojavile težave. Ko se je ponudila možnost, da grem v Slovenijo, nisem oklevala niti trenutek," je razloge za pot opisala nekdanja reprezentantka.
"Vedela sem, da je medicina tukaj dobra in rada bi rodila v Sloveniji," je še dejala športnica, ki junija pričakuje rojstvo dečka. Še bolj jo je prevzelo, da je pri biatlonskih prijateljih v Sloveniji dobila varno zatočišče.
Manjka samo še avtomobilski sedež za novorojenčka
"Tukaj so me sprejeli izjemno. V najtežjih trenutkih sem dobila namestitev in zdravstveno oskrbo," še pravi bodoča mamica, ki se trenutno lahko posveča vsakodnevnim skrbem. "Stvari za novorojenca sem dobila že zelo veliko, manjka mi še avtomobilski otroški sedež," je bil odgovor o potrebnih materialnih dobrinah, s katerim se vsakodnevno ukvarjajo bodoče mame.
Dogajanja v domovini ne more povsem odmisliti. Najbolj jo skrbi za moža, ki pa je trenutno na varnem. "Hvala bogu, da je živ in zdrav. Trenutno ne sodeluje v bojnih operacijah. Smo iz kijevske regije, kjer so se stvari pomirile, ruska vojska se je od tam umaknila in zdaj je v rezervi."
Na Pokljuki je z Darjo Blaško, Nastjo Merkušino in Julijo Džimo tudi skoraj polovica aktivne biatlonske reprezentance. Med prvimi je bila v Sloveniji Blaškova, doma iz Černigova. To mesto je med prvimi postalo tarča ruskih napadov, ko je ruska vojska ob začetku agresije prodirala s severa proti Kijevu.
"Res hvala vsem za pomoč. Prišli smo z olimpijskih iger, ko se je začel napad na Ukrajino. Bilo je strašno in morali smo spreminjati svoja življenja. Po dolgi poti smo se prebili na Pokljuko in bili takoj deležni vse pomoči. Dva meseca smo imeli tu čudovite pogoje, in res velika hvala za vse ponujeno," pravi tekmovalka.
Ukrajinski biatlonci so v vojaški rezervi
Bolj podrobno je razloge za pot v Slovenijo opisal trener Oleksandr Bilanenko. "Po olimpijskih igrah so bile načrtovane priprave za nadaljevanje sezone. Žal smo jo predčasno prekinili, saj je celotna moška reprezentanca v vojaški rezervi, tam je tudi polovica deklet. Za preostale, predvsem za mlade, pa smo našli zatočišče v Sloveniji."
Bilanenko pravi, da je bil s tekmovalci na treningih sicer na zahodu države, jasno pa je, da se ob izbruhu vojne del ekipe ni želel in ni mogel vrniti domov, saj je bilo v ekipi kar nekaj tekmovalcev, ki so bili iz krajev, ki jih je vojna neposredno prizadela. "Ko se je ponudila priložnost, smo se z ekipo odpravili sem."
Kot še poudarja Bilanenko, v trenutkih spopada v prvi vrsti nikakor ni bil v ospredju biatlon. "Najbolj pomembno je, da so se mladi lahko izognili neposrednim psihičnim in čustvenim pritiskom, ki jih s sabo prinesejo neposredni prizori grozote vojne. Sloveniji sem hvaležen, da vsega tega niso videli in slišali."
Na Pokljuki je 50 tekmovalcev in članov osebja
V Športnem društvu Pokljuka trenutno skrbijo za okoli 50 tekmovalcev in članov osebja različnih ukrajinskih ekip. Nekateri so se že vrnili v kraje, kjer je trenutno varno, prihajajo še drugi. "Res hvala vsem. Državi Sloveniji, olimpijskemu komiteju, pa tudi sponzorjem. Tukaj so nam pomagali pri vsem, od urejanja dokumentov do pogojev za delo," še izpostavlja Bilanenko.
Ta je bil navdušen nad tem, da v Sloveniji niso bili le begunci, ampak so bili sprejeti kot ljudje. Opazil pa je tudi trud Športnega društva Pokljuka, kjer so mladim, da vsaj malce pozabijo na težave doma, omogočili tudi nekaj izletov in aktivnega preživljanja prostega časa. Tkejo se trdna prijateljstva, pa tudi sodelovanja, saj v hotelu na Rudnem polju po novem pomagajo tudi že prvi Ukrajinci, ki jih v Slovenijo prignala nesmiselna vojna v domovini.
2