Četrtek, 11. 3. 2021, 12.50
3 leta, 1 mesec
INTERVJU: ANA BUCIK
Prerojena Ana Bucik v odkrit lov za najboljšimi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,42
Pred zadnjimi štirimi tekmami sezone svetovnega pokala tekmovalno prerojena novogoriška alpska smučarka Ana Bucik ne skriva zadovoljstva po nedavnem rezultatskem napredku, ki je plod sprememb v tehniki smučanja in okrepljene tekmovane samozavesti, pogovor z njo pa razkriva tudi kovanje načrta za zmanjševanje razlike, ki jo loči od izstopajoče slalomske elite.
Pred tremi sezonami se je v Lenzerheideju resda prebila na kombinacijske stopničke svetovnega pokala. Toda iztekajoča se sezona, v kateri jo čakata še dvojni slalomski program v Aareju in finale svetovnega pokala v Lenzreheideju, bo za Ano Bucik najboljša v karieri. Navsezadnje je pretekli teden v Jasni s šestim mestom v slalomu in dvanajstim v veleslalomu osvojila svoje najboljše rezultate v teh disciplinah v karieri. V slalomu, v katerem se je izkazala tudi z devetim mestom na svetovnem prvenstvu, je prestopila prag prve jakostne skupine, sezono pa bo med dvajseterico prvič v karieri končala tudi v veleslalomu. Ob rezultatskem napredku pa 27-letna Novogoričanka ne skriva, da jo mika predvsem manjšanje zaostanka za elitno slalomsko druščino.
Kje iščete razloge za rezultatski zasuk?
Predvsem čutim, da je v mojem smučanju več sproščenosti. Na račun tega si upam razvijati boljši tempo smučanja, dvigujem pa tudi raven tveganja. Premik se je zgodil prav v Cortini d'Ampezzo. Zavedala sem se namreč, da na svetovnem prvenstvu nekaj prinašajo le uvrstitve med najboljših 15. Preprosto, želela sem se odmakniti od povprečja. Dovolj sem imela občutkov, ko si po nastopu rečem: "Dobra vožnja, a še vedno ne tisto, kar zmorem."
Težko sprejmemo, da je rezultatski napredek le posledica večje sproščenosti. V zadnjih dveh sezonah je namreč vidna sprememba vašega smučanja, od položaja na smučeh do vhodov v zavoje. Gre za proces preobrazbe, ki še traja?
Predvsem v slalomu sem se s trenerji veliko ukvarjala s tehniko. Določene pomanjkljivosti sem poskušala odpraviti, nekatere vzorce spremeniti. Vse z namenom, da bi bilo v smučanju manj vertikalnega gibanja in več opore pri vhodu v zavoj. Res je, gre za proces. Čez noč pač ne gre. Drži tudi, da proces še ni končan. Prav zaradi tega se še dogajajo slabe vožnje. Veseli me, da jih je vedno manj. Vse več pa je hitrih ponovitev. Na treningih in tekmah. Slika mojega novega smučanja se je nekako sestavila. Obenem se zavedam pomanjkljivosti. To je tisti izziv, ki me čaka že v spomladanskem delu treningov.
Na katerih področjih boste v prihodnje še posebej delali?
Če za primerjavo vzamem elitno slalomsko peterico, ugotovim, da te smučarke delajo zelo malo napak. Nizajo veliko optimalni zavojev. Pri meni pa dobrim odsekom pogosteje sledijo napake. Od tega, da me potegne nazaj, do pomanjkljivega položaja v prelomih. Če želim ujeti priključek, bo treba zmanjšati število teh napak in odklonov od optimalnega smučanja. Vse z namenom, da bi bili zavoji še bolj čisti. Od štarta do cilja.
Razlika med vodilnimi in "preostalim slalomskim svetom" je res velikanska. Ob šestem mestu v Jasni ste za zmagovalko Mikaelo Shiffrin zaostali več kot tri sekunde. Če prav razumemo, menite, da je mogoče razkorak zmanjšati s širitvijo najboljših odsekov na celotno progo?
To potrjujejo videoanalize, ki jih opravljamo. Ko mi uspe več dobrih zavojev, sem enakovredna. Jasno pa je, da do zdaj nisem bila sposobna takšnega smučanja povezati od prvega do zadnjega količka. Predvsem pa vodilne smučarke odlikuje izjemnost na vseh podlagah in postavitvah. Razlika je res velika. A to pomeni, da je tudi prostora za moj napredek več. Prepričana sem namreč, da bi bil rezultat drugačen, če bi tudi meni uspelo smučati z enakim tempom od štarta do cilja.
Prav pogoji so vas v preteklosti večkrat izločili iz boja za deseterico. Kako se spopadate s tem izzivom?
Še pred kratkim sem imela predvsem na ledenih podlagah veliko težav. V zadnjem času sem tudi na tej ravni naredila korak naprej. Veliko namreč treniram v takšnih pogojih. Tudi na ledu se počutim bolj domače. Želim postati konkurenčna v vseh pogojih. To je tisto, kar loči elito od preostalih.
Kaj pa psihologija nastopanja? Do zdaj ste večinoma tudi v drugih vožnjah napadali iz ozadja in tako iskali pot do napredka. A že na svetovnem prvenstvu ste se znašli v položaju, ko ste na štart druge vožnje v družbi najboljših čakali vse do konca. Gre za novo okoliščino.
Lažje je napadati kot pa braniti. Na svetovnem prvenstvu, kjer sem bila po prvem nastopu peta, mi v drugo res ni uspela želena vožnja. A ne bi dejala, da je bila to posledica dodatnega pritiska, temveč pozne linije, ki sem jo vlekla skozi vso postavitev. Na splošno pa se mi uspeva osredotočati predvsem na vožnje. Prepričujem se, da moram odmisliti štartni položaj, ne glede na to, kje sem.
Kako pa zdaj gledate na predhodne sezone? Morda z obžalovanjem, da se niste orisane preobrazbe lotili že pred tem?
Ko človek gleda v preteklost, je lahko pameten. Zdaj seveda vem, kaj bi morala narediti. Prav gotovo bi lahko določene spremembe naredila že v preteklosti. Toda tudi to je bil proces, v katerem sem se marsikaj naučila. Ko mi je uspel prvi preboj v tehničnih disciplinah, mi je nekako steklo. Še sama nisem vedela, kako sem dosegla rezultate. Posledično se je bilo v kriznih časih še toliko težje izkopati iz neugodnega položaja. Ključna sprememba je poznavanje samega sebe. Zdaj vem, zakaj in kdaj je smučanje hitro. To pa je predpogoj za stabilnost in napredek.
Tekme v marcu so za smučarje pogosto malce mučne, saj že diši po pomladi, sezona pa je bila dolga. Verjetno je ob vaši predhodni rezultatski krivulji tekmovalna naravnanost vendarle drugačna?
Res je, poznam občutke, ko si prigovarjam, da je treba nekako "stisniti" še v zadnjih dveh tednih. Letos čutim dodatno energijo. Rezultatski zasuk je prišel ob pravem času. Sem zelo motivirana za tekme v Aareju in Lenzerheideju.
Kaj si obetate od tekem v Aareju?
To je eno od mojih priljubljenih prizorišč. Veselim se tekem. Pogoji bodo verjetno dobri. Konfiguracija terena ni pretirano zahtevna. Želim nadaljevati tam, kjer sem končala v Jasni.
Tudi na Švedskem vam družbo dela še ena Primorka – Andreja Slokar, za katero lahko mirno rečemo, da je najprijetnejše slovensko presenečenje te zime. Na kakšen način ste spremljali njen preboj?
Andreja je vsekakor presenečenje sezone. Ne le v slovenskih okvirih. Lahko je ponosna na izjemen napredek in odlično sezono. Njena prisotnost dobro vpliva tudi name. Vesela sem dobre konkurence, zato upam, da bova v prihodnje skupaj opravili še več treningov in tako druga drugi dvigovali meje.
Sta se dobro ujeli tudi na osebni ravni?
Ne glede na to, da smo slovenske smučarke razdrobljene v več delovnih ekip, pa vam lahko zagotovim, da nismo v čudnih odnosih. Nikakor. Dobro se razumemo. Z dobro voljo se poskušamo povezovati in si pomagati. Andreja je pozitivna oseba. Tudi najino rivalstvo je pozitivno. To naju lahko veče naprej.
Slokarjeva sicer, podobno kot Meta Hrovat in Neja Dvornik, poudarja, da ji individualni pristop ustreza. Vaš pogled je bil v preteklosti drugačen. Povsem hipotetično vprašanje: če bi vam nekdo ponudil ustrezna denarna sredstva in pripadajočo trenersko ekipo, bi sprejeli izziv samostojne poti?
Moj pogled se ni spremenil. Ostajam privrženka dela v ekipi. Prepričana sem, da je tudi znotraj ekipe mogoče delati dovolj individualno. Sistem je mogoče prilagajati tekmovalki, da bi ta iztržila maksimum. Verjamem, da bi bilo za vse smučarke dobro, če bi bile del ekipe. S tem se ustvarja notranja konkurenca.
Petkov slalom v Aareju bo popoldanski, saj se bo prva vožnja začela ob 13.30, druga pa ob 16.30. Štartna časa sobotne preizkušnje pa sta 10.30 in 13.45. Na obeh tekmah bosta poleg Bucikove slovenske barve branili še Meta Hrovat in Andreja Slokar.
