Peter Prevc oštel brata Domna: "Očitno je zaleglo"

Po bronastem odličju v Harrachovu leta 2014 in zlati medalji v Kulmu pred dvema letoma je Peter Prevc na tretjem svetovnem prvenstvu v poletih v svojo zbirko dodal še srebrno medaljo na moštveni preizkušnji. Vse skupaj ima v svoji vitrini že osem medalj (še dve olimpijski iz Sočija in dve z nordijskega svetovnega prvenstva v Val di Fiemmeju ter ekipni bron z nordijskega svetovnega prvenstva v Oslu), povrhu vsega tudi zlatega orla z novoletne turneje in veliki kristalni globus iz sezone 2015/16. Peter je še enkrat pokazal, da je tekmovalec za velike tekme.

• Izjemni slovenski orli do zgodovinske srebrne medalje

• Goran Janus: Domen Prevc? Brez besed sem!

Veselje srebrne slovenske četverice: Peter Prevc, Jernej Damjan, Domen Prevc in Anže Semenič. Foto: Sportida Začnimo najprej v obratnem vrstnem redu, glede na to, da ste v nedeljo osvojili srebrno moštveno medaljo. Kakšno odgovornost ste čutili, ko ste kot zadnji skakali od slovenskih tekmovalcev?
Težko je bilo. Ko sem prišel čez zeleno črto, je bilo na srečo vsega konec. Vedel sem, kakšni so položaji, ker smo skakali v obratnem vrstnem redu. Nisem pa hotel gledati, kakšna je prednost. Zakril sem si oči, da nisem videl. Dvakrat mi je uspelo dobro skočiti, zato sem zadovoljen.

Ali je bilo po zadnjih slabših izkušnjah z drugimi serijami kaj več nervoze?
Najprej sem v Kulmu "zafrknil" drugo serijo, potem tu v Oberstdorfu drugi polet na posamični tekmi, za konec me je pa Goran dal še skakati kot zadnjega. Rekel sem si: "Ful dobro."

Kaj vam pomeni ekipna medalja?
Malce se moramo še ustaviti, da se vse nabere. Zagotovo je to odličen uspeh. Na eni tekmi se nam je po dolgem času vse lepo sestavilo. V zadnjih petih letih smo bili vedno nekakšni favoriti in nam ni uspelo. Tokrat nam je.

Brato Domen je v pravem trenutku razprl krila in se skupaj s kolegi veselil srebrne medalje. Foto: Sportida Ali ste dan pred tem verjeli, da lahko skočite do medalje, potem ko vam po skupnem seštevku dosežkov na posamični preizkušnji ni kazalo tako dobro?
Vedel sem, da se, če se vse sešteje, lahko borimo za medaljo. A ne smeš razmišljati o njej. Nisem pričakoval, da bomo ostali zadaj zadržali. Domen me je zelo presenetil in tudi malenkostno Semenič.

Brat Domen je bil do nedelje najšibkejši člen. In glavni trener Goran Janus je poudaril, da je od najšibkejšega člena odvisen ekipni dosežek. Ste brata kaj posebej pripravili, da se je v nedeljo tako dvignil in odlično odskakal?
Pustil sem ga. Zjutraj pred tekmo sem ga malce oštel. Očitno je zaleglo (smeh, op. a.). Zato, da je bil bolj pozoren. Odskakal je vrhunsko. Nato sem sam najhitreje pristajal na letalnici.

Kako je spet stati na odru za zmagovalce?
Zanimivo.

Slovenci so na ekipni tekmi v Oberstdorfu zaostali le za Norvežani, na tretjem mestu so bili Poljaki. Foto: Sportida Vrnimo se k posamični tekmi. Kakšna pričakovanja ste sploh imeli pred odhodom na prvenstvo?
Takšna, kot so že ves zadnji mesec. Dogodkov nisem želel prehitevati. Moja prva naloga je bila, da se zberem iz skoka v skok. Da ne popravljam šest stvari hkrati, ampak le eno, jo utrdim in grem naprej.

Kako komentirate razplet posamične tekme?
Nič ni bilo presenetljivega. Morda je škoda, ker najboljših treh zaradi težkih razmer nismo videli leteti še enkrat.

Ste bili sami drug dan kaj bolj sproščeni, ker niste bili več v igri za medaljo?
Morda kakšnega rezultatskega pritiska res ni bilo, vendar poskušam rezultatsko računico dati na stran in se zbrati na skok. Kako bom nastopil … To je bilo v prvem načrtu in tako je na vsaki tekmi v moji glavi.

Petrovi skoki se postopno dvigujejo, pri tem pa mora biti vztrajen. Foto: Sportida Počasi in vztrajno se pomikate proti najboljšim. Na začetku sezone ste se sukali okoli 15., zdaj ste pri šestem mestu. Ste z napredkom zadovoljni?
Dobro je, da je raven skokov razmeroma visoka in da je še veliko prostora za izboljšave. Vem, da pri tem ne smem preveč prehitevati, sicer se lahko hitro preveč časa pelješ po hrbtišču.

Ali čutite, da se forma pravi čas dviga glede na to, da so olimpijske igre pred vrati?
Forma se že kakšen mesec počasi stopnjuje. Ali je pravi čas ali ni, ali sem jaz pravi čas pravi ali ne, ne bomo nikoli vedeli. Upam, da bo šlo tako naprej.

Kako težka je ta bitka, v kateri morate biti zelo potrpežljiv?
Če so rezultati in se počasi dvigujejo, je lažje. Na začetku sezone sem se vrtel okoli 15. mesta. Ne glede na to, da se mi je kakšen skok osebno celo boljši zdel kot na primer prejšnji teden na Kulmu, je bil rezultat isti. Kar težko je, vendar moraš verjeti vase in se boriti sam s seboj.

Takšne bitke še niste preživljali?
Mogoče sem jih, ampak sem bil mlajši in se jih nisem zavedal.