Peter Prevc: Največji izziv bo, da se bom znal čez dan umakniti in umiriti

Pred skakalci so sicer še tri tekme do konca sezone, za Petra Prevca pa bosta najbolj pomembni petkova in nedeljska posamična, saj je še vedno v igri za laskavo lovoriko. Veliki kristalni globus se trenutno nagiba k Nemcu Severinu Freundu, ki je bil na skandinavski turneji v izjemni formi, a bo imela tudi prenovljena Letalnica bratov Gorišek svoje pasti. Naš najboljši skakalec natančno ve, česa je sposoben.

Kako se spominjate prvega poleta v Planici? Prvi polet sploh ni bil bav bav. Takrat sem bil še mlad (smeh, op. p.). Pri prvem poletu sem zaupal vase. Vedel sem, kaj moram narediti. Ni bilo težav. Težje je bilo nato ob koncu tedna, ko sem bil zataknjen med 180 in 197 metri. Nisem še imel izkušenj, kako se vesti v zraku, da bi prebil drugi del letalnice. Vsako leto je težje iti nanjo.

Zaradi strahu? Zaradi starosti. Iz leta v leto bolj premišljuješ o negativnih stvareh, preden se lotiš kakšne stvari. Enako je na letalnicah. Vedno ko greš na letalnico, imaš pred seboj vse več slabih scenarijev. Od tega, kaj gre lahko narobe, kaj se lahko zlomi, če gre narobe.

Kaj vam pa pomeni uživanje v zraku pri tako dolgih poletih? Občutek uživanja oziroma letenja je zame le en del skoka. Največ adrenalina občutiš takoj po odskoku. Čez prelet imaš malo dela, ko moraš prebiti in se postaviti v pravi položaj. Če ti uspe dober skok, imaš malo časa za uživanje. Imaš pa vedno v glavi, kaj moraš narediti, kako postaviti roke, obrniti glavo, postaviti smuči, kako pristati. Največji užitek je zadoščenje pri dolgem poletu.

Bo kaj drugače leteti v Planici kot v Vikersundu, kjer je imela večina težavo preleteti hrbtišče? Bomo videli, kako visoko bo neslo. Upam, da so bili matematiki oziroma fiziki točni pri izračunih in bo letelo višje. Če bo višje, bo tekma veliko bolj zanimiva. Skozi moje oči je bila sobotna tekma v Vikersundu zanimiva, ker sem bil pri vrhu. Če bi bil 15., ne bi bila. V nedeljo je deset skakalcev skočilo okoli 130, deset okoli 180, pet jih je šlo od 200 do 215 metrov, petim pa je uspelo poleteti več od velikosti letalnice. Da jih le pet resnično uživa, je za polete nešportno.

Kako se lotiti prenovljene Letalnice bratov Gorišek, ki je tudi za vas neznanka? Priprava je zame vedno ista. Temelj sta miren počep in dober odskok. V letu se naredijo manjše razlike. To so razlike, ki jih lahko iz skoka v skok spremeniš. Moral se bom umiriti, ker je okoli mene le veliko direndaja. To bo zame največji izziv, da se bom znal čez dan umakniti in umiriti. Malce nervoze je, ker o letalnici še ni veliko informacij. Pri stari so pred nami naredili že ogromno poletov. Dobrodošlo je to, da imamo slovenske predskakalce, kot smo jih imeli v Kulmu, in bomo dobili potrebne informacije. Moram vedeti, kakšna je skakalnica in kaj lahko pričakujem.

Ste se v zadnjem obdobju kaj spomnili rekordnega poleta 250 metrov, ki ste ga dosegli v Vikersundu? Ne, v zadnjih 14 dneh prav nič.

Kaj vam sploh pomeni ta dosežek? V tem trenutku nič. Ko bo konec sezone, bom videli, kaj mi bo. Zagotovo se bo nov mejnik kje poznal. Rad se bom spominjal tega dosežka. Če se Seppa Bradla tako omenja (prvi je preskočil 100 metrov, op. p.), bom tudi jaz del zgodovine.

Boste v Planici preizkusili novo opremo? Bom, tako dres kot smuči. Če bo vse delovalo, kot mora, bom to tudi uporabil. Jutri bomo oboje preizkusili, nato bomo videli.

V Planici pa ne boste v središču pozornosti le zaradi tega, ker ste slovenski skakalec, ampak tudi zaradi boja za skupno zmago v svetovnem pokalu. Zaostanek 94 točk za Severinom Freundom je sicer velik, a hkrati na dveh tekmah, na katerih je na voljo 200 točk, tudi dosegljiv …

Že na skandinavsko turnejo sem šel z mislijo, da se s skupnim seštevkom nisem obremenjeval. Trudil sem se in mi je uspelo. Osredotočen sem bil le na skoke. Nekateri mi sicer niso uspeli, zato si je Severin priboril toliko prednosti. Skoraj vso turnejo je odskakal brez napak oziroma so bile zelo majhne. Zato si je nabral prednost. Tam bom z isto filozofijo kot v Trondheimu in Oslu.

Napake pri vas niso bile posledica pritiska, nervoze … Ne, ni bilo to. Z njim sem se naučil spoprijeti. Ta pritisk je del mene, da je sploh vse normalno. Čudno bi bilo, če ga ne bi bilo. Vsi od mene pričakujete, da bom na stopničkah. Zavedam se, da bom stal na njih, če bom zelo dobro odskakal, a se napake dogajajo vsakomur. Pride sreča, nesreča ...

Severin Freund je bil izjemen na skandinavski turneji. Koliko pa se lahko forma skakalca spremeni v tako kratkem času? Glede na to, da sem bil v Kopiu 17. in v Trondheimu drugi, se je v dveh dneh zelo hitro spremenilo. Kaj se šele v enem tednu. Lahko gre z dobrega na slabše ali s slabšega na dobro.

Ali je Freund psihično toliko močnejši, da odstopa? Odstopa pri stabilnosti. Ta stabilnost ni osmo mesto, ampak so najboljši rezultati.

Zadnja dva skoka v obeh tekmah v Oslu, kjer ste imeli najboljša rezultata, sta pokazala, da je forma prava. Vem, da sem zmožen dobro skakati. Po eni strani sem ju vesel, po drugi me jezita, ker vem, koliko sem izgubljal, koliko metrov puščal in koliko sem imel rezerve …