Ponedeljek, 16. 3. 2020, 8.00
4 leta, 7 mesecev
Poslovil se je drugi najboljši biatlonec vseh časov
Ogrozil je kralja biatlona, ob slovesu pa vzkliknil: Kralj je mrtev, naj živi kralj
V soboto se je v Kontiolahtiju na Finskem s predčasno zaključeno sezono svetovnega pokala končalo tudi desetletje prevlade francoskega biatlonskega superzvezdnika Martina Fourcada. Zadnjih nekaj let, ko je Fourcade dominiral in osvajal naslove ter zmage eno za drugo, smo se spraševali, kdaj bo presegel legendo tega športa, Norvežana Oleja Einarja Björndalna. Ne če, kdaj. Tega dosežka nismo dočakali.
Tudi sam Björndalen, ki se ga je v res dolgi karieri – s tekmovanj se je umaknil po koncu sezone 2017/18 – oprijel vzdevek kralj biatlona, je moral v zadnjih letih večkrat odgovarjati na vprašanja glede Fourcadovega grozečega napada na njegove rekorde. "Če kdo, potem to lahko stori Martin. Neverjeten šampion je," je diplomatsko odgovarjal vselej vljudni norveški rekorder, a se je ob tem včasih tudi malce skrivnostno muzal in nasmihal.
Björndalna ni ujel
Martin Fourcade se od aktivne kariere poslavlja kot drugi najuspešnejši biatlonec vseh časov. Le Björndalen in Fourcade sta človeka, ki se zavedata, kako težko se je v biatlonu na najvišji ravni približati stotim zmagam. Slavni Norvežan jih je v 25 sezonah nastopanja v svetovnem pokalu zbral neverjetnih 95 – med te se v biatlonu prištevajo tudi zmage s svetovnih prvenstev. Fourcade pa se je, v primerjavi z Björndalnom, po kratki, 13 sezon trajajoči karieri na posamičnih tekmah, veselil 83-krat.
V seštevku naslovov svetovnega prvaka je razlika med najboljšima biatloncema v zgodovini še nekoliko večja, Björndalen je osvojil 45 odličij, od teh kar 20 zlatih, Fourcade 28 in 13 zlatih, z olimpijskih iger je Norvežan prinesel 13 medalj, osem zlatih, Francoz sedem, pet zlatih. Na eni od lestvic pa je Fourcade vendarle prvi, v skupnih zmagah v svetovnem pokalu. Fourcade je kristalni globus dvignil sedemkrat, Björndalen enkrat manj.
Žezlo predal Norvežanu
Po sedmih zaporednih zmagah v svetovnem pokalu je Fourcade predlani žezlo že predal novemu norveškemu adutu Johannesu Thingnesu Boeju, zmagovalcu zadnjih dveh sezon. "V Franciji imamo rek, Kralj je mrtev, naj živi kralj!" je v ciljni areni v Kontiolahtiju novinarjem razlagal sveži 31-letni upokojenec in s tem tudi "uradno" okronal naslednjega kralja biatlona. Zdaj se bomo počasi lahko začeli spraševati, ali bo mlajši od bratov Boe tisti, ki bo na večnih lestvicah presegel svojega slavnega rojaka Björndalna.
J. T. Boe je že zdaj, po svoji osmi sezoni v svetovnem pokalu, pri 48 zmagah na posamičnih tekmah in je tretji na lestvici biatloncev, ki so največkrat stopili na najvišjo stopničko odra za zmagovalce. Za štiri je že presegel drugega najboljšega francoskega biatlonca Raphaela Poireeja (44), za deset rojaka Emila Hegleja Svendsna (38) … Najuspešnejši slovenski biatlonec vseh časov, Jakov Fak, si z osmimi zmagami na tej lestvici deli 22. mesto z Nemcem Klausom Siebertom in Rusom Viktorjem Maigourovim.
V družbi Johannesa Thingnesa Boeja in Jakova Faka po šrintu v Hochfilznu decembra 2017.
"Včasih mu rečem, da je psihopat"
Poleg zmag še ena lastnost druži dva velika šampiona, ki sta zaznamovala prvi dve desetletji 21. stoletja, popolna, skoraj manična osredotočenost na šport. Tako Björndalen in Fourcade sta preprosto živela za biatlon in temu športu podredila prav vse. Oba sta bila, čeprav v stikih z novinarji in navijači vselej dostopna, vljudna in prizemljena, strupeno tekmovalna na progi. "Včasih mu rečem, da je psihopat, zmagati želi na čisto vsaki tekmi," je na olimpijskih igrah v Pjongčangu novinarki slovenske nacionalne televizije v šali pripovedoval Fourcadov nekdanji trener Franck Badiou.
Prvo zmago na naši Pokljuki je slavil šele leta 2016, skupaj je bil na Rudnem polju najboljši trikrat. Vpogled v to tekmovalnost smo dobili tudi na Pokljuki, ki je bila za Francoza dolgo neosvojljiva. Ob vprašanjih, kako to, da je na Pokljuki še brez zmage, nam je leta 2015 začel nejevoljno naštevati, da mu decembrski termin ne ustreza, da je konkurenca močna, da … Takega šampiona ta mala bela lisa v seznamu njegovih dosežkov že ne bo pretirano preganjala, smo si mislili, naslednje leto pa je s suvereno predstavo na sprinterski način prekinil tudi Pokljuški urok in nam nato v ciljni areni navdušeno razlagal: "To je neverjetno. Dolgo sem čakal na to zmago. Bila je edina iz koledarja, ki mi je še manjkala." Da, Badiou je imel, kot kaže prav, Fourcade je želel zmagati na čisto vsaki tekmi, če mu ni uspelo, pa je bil tečen.
Vakuum bodo zapolnili novi asi
Ole Einar Björndalen bo še kar lep čas rekorder. Čeprav so bili njegovi biatlonski začetki precej drugačni, čisto nedolžni, po zasneženih gozdovih Pirenejev v okolici rodnega Perpignana se je kot otrok začel poditi le zato, da bi bil v družbi prijateljev in starejšega brata Simona, ki je bil njegov največji biatlonski zgled, se je hitro spremenil v pravi tekmovalni stroj, in se začel prebijati skozi mlajše selekcije francoske reprezentance, zato si lahko mislimo, da sta bili zadnji dve sezoni, ko je v svetovnem pokalu gledal v hrbet Boeju, za serijskega zmagovalca vse prej kot enostavni.
V soboto je naznanil konec. Pri 31 letih je začutil, da ima biatlona na najvišji ravni dovolj. "Nikoli si nisem predstavljal, da bom dosegel vse, kar mi je uspelo. Niti na desetinko tega si ne bi upal računati, gnala me je ljubezen do biatlona, ljubezen do smučanja," je razlagal ob tekmovalnem slovesu. Pa mu ne gre povsem verjeti. Njegovi tekmeci namreč vedo, da se samo z ljubeznijo do športa ne da zmagovati, ta ljubezen le poskrbi, da ob garanju na treningih in ob pritisku tekem ne obupaš.
Biatlon bo brez Fourcada drugačen, vakuum bodo zapolnili novi asi, karavano pa zapušča v dobrem stanju. Tudi francoska reprezentanca je zaradi njegovega vodstva močnejša kot kadarkoli. Prevlado Johannesa Thingnesa Boeja bodo v naslednjih sezonah ogrožali tudi Fourcadovi nasledniki Jacquelin, Fillon Maillet, Desthieux, Claude …
Kariero je v Kontiolahtiju končala tudi Kaisa Mäkäräinen.
Tudi finska veteranka ima dovolj
V Kontiolahtiju se je v soboto končala še ena velika biatlonska kariera, puško je dokončno v kot postavila finska veteranka Kaisa Mäkäräinen. V slovo je pomahala pri 37 letih, v svetovnem pokalu pa je nastopala 13 sezon. S 27 posamičnimi zmagami, tremi osvojenimi svetovnimi pokali (2010/11, 2013/14 in 2017/18), šestimi medaljami s svetovnih prvenstev (eno zlato) je najuspešnejša finska biatlonka vseh časov.
Na večni lestvici tekmovalk z največ zmagami je na šestem mestu, za domala nedosegljivo Švedinjo Magdaleno Forsberg (42 zmag), Nemkama Magdaleno Neuner (34) in Uschi Disl (30), Belorusinjo Darjo Domračevo (34) in Norvežanko Toro Berger (28). Najvišje uvrščena še aktivna biatlonka je Norvežanka Tiril Eckhoff s 13 zmagami, zmagovalka letošnjega svetovnega pokala Dorothea Wierer jih ima 11.
Vsi zmagovalci svetovnega pokala:
Moški:
1977/78 Frank Ullrich (NDR)
1978/79 Klaus Siebert (NDR)
1979/80 Frank Ullrich (NDR)
1980/81 Frank Ullrich (NDR)
1981/82 Frank Ullrich ((NDR)
1982/83 Peter Angerer (Nem)
1983/84 Frank-Peter Roetsch (NDR)
1984/85 Frank-Peter Roetsch (NDR)
1985/86 André Sehmisch (NDR)
1986/87 Frank-Peter Roetsch (NDR)
1987/88 Fritz Fischer (Nem)
1988/89 Eirik Kvalfoss (Nor)
1989/90 Sergej Čepikov (Rus)
1990/91 Sergej Čepikov (Rus)
1991/92 Jon Åge Tyldum (Nor)
1992/93 Mikael Löfgren (Šve)
1993/94 Patrice Bailly-Salins (Fra)
1994/95 Jon Åge Tyldum (Nor)
1995/1996 Vladimir Dračev (Rus)
1996/1997 Sven Fischer (Nem)
1997/1998 Ole Einar Bjoerndalen (Nor)
1998/1999 Sven Fischer (Nem)
1999/2000 Raphael Poiree (Fra)
2000/2001 Raphael Poiree (Fra)
2001/2002 Raphael Poiree (Fra)
2002/2003 Ole Einar Bjoerndalen (Nor)
2003/2004 Raphael Poiree (Fra)
2004/2005 Ole Einar Bjoerndalen (Nor)
2005/2006 Ole Einar Bjoerndalen (Nor)
2006/2007 Michael Greis (Nem)
2007/2008 Ole Einar Bjoerndalen (Nor)
2008/2009 Ole Einar Bjoerndalen (Nor)
2009/2010 Emil Hegle Svendsen (Nor)
2010/2011 Tarjei Boe (Nor)
2011/2012 Martin Fourcade (Fra)
2012/2013 Martin Fourcade (Fra)
2013/2014 Martin Fourcade (Fra)
2014/2015 Martin Fourcade (Fra)
2015/2016 Martin Fourcade (Fra)
2016/2017 Martin Fourcade (Fra)
2017/2018 Martin Fourcade (Fra)
2018/2019 Johannes Thingnes Boe (Nor)
2019/2020 Johannes Thingnes Boe (Nor)
Ženske:
1982/83 Gry Östvik (Nor)
1983/84 Mette Mestad (Nor)
1984/85 Sanna Grønlid (Nor)
1985/86 Eva Korpela (Šve)
1986/87 Eva Korpela (Šve)
1987/88 Anne Elvebakk (Nor)
1988/89 Elena Golovina (SZ)
1989/90 Jiřina Adamičková (Češ)
1990/91 Svetlana Davidova (Rus)
1991/92 Anfisa Rezcova (Rus)
1992/93 Anfisa Rezcova (Rus)
1993/94 Svetlana Paramigina (Blr)
1994/95 Anne Briand (Fra)
1995/1996 Emmanuelle Claret (Fra)
1996/1997 Magdalena Forsberg (Šve)
1997/1998 Magdalena Forsberg (Šve)
1998/1999 Magdalena Forsberg (Šve)
1999/2000 Magdalena Forsberg (Šve)
2000/2001 Magdalena Forsberg (Šve)
2001/2002 Magdalena Forsberg (Šve)
2002/2003 Martina Glagow (Nem)
2003/2004 Liv Grete Poiree (Nor)
2004/2005 Sandrine Bailly (Fra)
2005/2006 Kati Wilhelm (Nem)
2006/2007 Andrea Henkel (Nem)
2007/2008 Magdalena Neuner (Nem)
2008/2009 Helena Jonsson (Šve)
2009/2010 Magdalena Neuner (Nem)
2010/2011 Kaisa Mäkäräinen (Fin)
2011/2012 Magdalena Neuner (Nem)
2012/2013 Tora Berger (Nor)
2013/2014 Kaisa Makäräinen (Fin)
2014/2015 Darja Domračeva (Blr)
2015/2016 Gabriela Soukalova (Češ)
2016/2017 Laura Dahlmeier (Nem)
2017/2018 Kaisa Mäkäräinen (Fin)
2018/2019 Dorothea Wierer (Ita)
2019/2020 Dorothea Wierer (Ita)