Novo življenje Ilke Štuhec #intervju

Foto: Sportida

Smuča, odkar pomni. V svetovnem pokalu nastopa že deset let, a na neki način je prav letos vse skupaj osmislila in na novo zaživela, zato se je, ko smo se z njo pogovarjali o upokojitvah tekmic ter dolžini njene smučarske ere, zgolj nasmehnila. Mudi se ji namreč le v novo sezono.

Ko je tekmovalni naboj popustil, se je Ilka Štuhec začela ukvarjati s posledicami sezone. "Ko je vse skupaj, tako fizična kot psihična utrujenost, prišlo za njo, jo je tako močno udarilo, da se je sestavljala kar nekaj časa," nam je pojasnila njena mama in vodja tekmovalnega pogona Darja Črnko. A to poglavje je zaprto.

Pred tremi meseci je potegnila črto pod sezono, v kateri je z naslovom svetovne prvakinje v smuku, dvema malima kristalnima globusoma (smuk in kombinacija) ter sedmimi zmagami na tekmah svetovnega pokala zaznamovala dolgo pričakovani preboj med žensko smučarsko elito. Čez štiri mesece naj bi stala na štartu prve tekme nove sezone, katere vrhunec bodo olimpijske igre v Pjongčangu. Vmes pa …

Vam uspe na oddihu odmisliti smučanje?
Da. Povsem. Znam se sprostiti in povsem "izklopiti". Ko si vzamem čas zase, ne razmišljam o smučanju.

Se vam smučanje prikrade vsaj v sanje?
Lagala bi, če bi dejala, da se spominjam vseh sanj. A če me spomin ne vara, sanje niso bile kaj prida povezane z alpskim smučanjem.

Na dopustu radi berete?
Da.

Ste prebrali knjigo Tine Maze?
Nisem. Lahko pa se zgodi, da jo bom.

Pred letom je bila Ilka smučarka brez ene same uvrstitve na stopničke za zmagovalke. Zdaj jih ima 13. Foto: Reuters

Lahko kdaj na knjižnih policah pričakujemo tudi Ilko Štuhec?
Nikoli ne reci nikoli. V življenju se mi res dogaja marsikaj, za kar verjamem, da bi bilo zanimivo za širšo javnost, a trenutno knjige ne načrtujem. O tem ne razmišljam.

Zdaj so del vašega vsakdana že priprave na olimpijsko zimo. To so tiste priprave, ko napor vodi do slabosti, mar ne?
Res je. Brez tega ne gre.

Pogosto pravite, da uživate v delu. Kje je tu meja med uživanjem in delom, ki ga je pač treba opraviti?
Morda vas bo presenetil odgovor, da te meje pravzaprav ni. Res je, pridejo treningi, ko so napori tako hudi, da je meja bruhanja že povsem blizu. Takrat res ni kakšnega neizmernega užitka, a večinoma zelo uživam tudi v kondicijski vadbi. No, ko se preselim na sneg, pa še toliko bolj.

Je letos občutek drugačen, ker imate potrditev, da ta koncept dela vodi do oprijemljivih rezultatov?
Prav gotovo sem rezultate iz pretekle sezone sprejela tudi kot potrditev dobrega dela mene in moje ekipe. A po drugi strani sem lahko vse do letos trenirala brez večjih zunanjih motečih dejavnikov. Imela sem prepotreben mir. Izvedba je bila stoodstotna. Letos je drugače. Odlična sezona je za seboj potegnila marsikaj, predvsem kopico obveznosti. Čeprav spretno krmarim med njimi, je dejstvo, da je treba včasih treninge prilagajati drugim obveznostim. Vseeno zagotavljam, da bom izpolnila načrt in se kar se da dobro pripravila na novo zimo.

"V novi sezoni želim smučati še hitreje." Foto: Sportida Kakšni so letos vaši poletni cilji?
Storiti vse, kar bo v moji moči, da bi med sezono smučala še hitreje. To bo zame tudi pravi preizkus, ali znam vse moteče dejavnike sprejeti in delati tako, kot je treba. Ob tem seveda upam, da bo zima kar se da hitro prišla. O tem sicer ne dvomim. Čas namreč v zadnjem obdobju kar leti. Komaj se je sezona končala, že smo v zadnjem delu junija.

Konkretno … Krajši smukaški skoki, boljše izkoriščanje opreme v hitrih dolgih zavojih, odzivnost na spremembo hitrosti pri veleslalomskih zavojih in superveleslalomska taktika z višjo stopnjo napadalnosti takoj po štartu. To so po mnenju trenerja Grege Koštomaja elementi potencialnega napredka v prihajajočih tednih. Poletna domača naloga?
Vedno je mogoče napredovati. Grega zna to lepo ubesediti, jaz pa nato na terenu vidim, v katero smer se nagibamo.

Se obremenjujete s tekmicami in njihovimi pripravami?
Ne, niti malo. Zaupam sebi in programu svoje ekipe. Poleg tega zdaj veliko lažje delamo, saj si lahko v samih pripravah privoščimo več. Še vedno pazimo na vsak evrov, a smo vseeno lahko bolj mirni.

Kaj pa si lahko privošči na primer Lindsey Vonn, česar si vaša ekipa še ne more?
Ne potrebujem razkošja v svojih pripravah. Vem, kaj potrebujem za dobro smučanje. Vem tudi, na katerih ravneh moram delati. V preteklosti sem z majhnimi sredstvi dosegla dobre rezultate. Prav zaradi tega radikalnih sprememb nočem in ne potrebujem.

Pričakujete v novi zimi Vonnovo v polnem sijaju?
Polnem sijaju? Ali letos ni bila v polnem sijaju? Po čem se Vonnova vrača?

Kolikor je znano, si je tri tedne pred prvo tekmo hudo poškodovala nadlahtnico.
Prav gotovo športnik takoj po takšni poškodbi ne more biti suveren, toda verjamem, da je v drugem delu sezone Lindsey že smučala tako, kot zna. A tu sem bila tudi jaz, tu je bila Sofia Goggia. Kot veste, sva znali biti hitrejši od nje.

Zna Lindsey prenesti poraz?
Hm … Ne najboljše. Zna stisniti roko, a se pri tem čuti veliko razočaranje. Morda ji sicer delam krivico, saj ne vem, kaj se dogaja v njeni glavi. To ve le ona, lahko pa trdim, da ni najbolj vesela, če je druga ali slabša.

Kaj pa čestitke preostale konkurence?
Ob moji prvi zmagi so bili veseli skoraj vsi. Čutila sem iskrenost ob čestitkah. Nato se je to postopoma spremenilo. V spomin se mi je najbolj vtisnil avstrijski odziv. Sprva so bili tudi sosedje zelo veseli zame. Ob drugi zmagi že malo manj, v nadaljevanju pa je njihov odziv že sporočal: "Bi lahko smučala počasneje?" Moj odgovor: "Lahko smučam počasneje, toda bolj mi diši, da bi smučala še hitreje."

Lindsey Vonn po Ilkinem mnenju ni zgled vzorne poraženke. Foto: Reuters

Kako močno pa so rezultati spremenili odnos odgovornih pri vašem proizvajalcu smuči Stöckliju?
Zadovoljna sem bila že lani, ko z rezultati nisem izstopala. Vzpostavili smo dobro sodelovanje, ki se zgolj nadgrajuje. Vesela sem, da so pri Stöckliju naklonjeni našim idejam in željam. Dobim, kar želim.

Ko govorite o visoki ceni odlične sezone, imate verjetno v mislih tudi številne intervjuje. V teh se s sogovorniki dotikate številnih področij. Ali obstaja meja, pri kateri rečete stop? Obstajajo prepovedane teme?
Kot kaže, še nisva naletela na to mejo, kajne? Haha … Sicer pa drži, da sem zelo odprta in se pogovarjam o marsičem, a meje so. Tudi jaz imam svojo zasebnost, torej svoj krog prijateljev in družine. So določene stvari, o katerih ne govorim. No, če vam povem, katere so te teme, pa boste izvedeli preveč. Haha … Vsekakor sem zelo dosledna, ko gre za mojo nečakinjo. Vedno prosim fotografe in snemalce, naj je ne fotografirajo oziroma snemajo. Vendarle je še tako majhna, da ne ve, kaj se dogaja okrog nje. Čez deset let bi ji bilo verjetno neprijetno, ko bi videla, kako pogosto je gostovala v medijih. Verjamem, da sama ponujam dovolj drugih stvari, o katerih se lahko piše.

Kaj pa vaša prepoznavnost? Pozimi ste večkrat potožili, da se stežka pojavite na ulici in pri tem ne naletite na koga, ki bi vam čestital, pomahal, vas prosil za skupno fotografijo … Se je ta evforija kaj umirila?
Po sezoni sem bila veliko zdoma, tako da vam bom natančnejši odgovor ponudila šele čez čas. Vseeno menim, da je tovrstne komunikacije manj, ni pa še povsem izkoreninjena. Zaradi sponzorskega vozila sem tudi zelo vpadljiva, zato je tovrstnih pozdravov veliko kar na cesti. Pri tem je najbolj smešno, da se včasih za volan mojega vozila, na katerem z velikimi črkami piše Ilka Štuhec, usede sestra Dora. Tudi njej trobijo in ji mahajo, a so nato nemalo presenečeni, ko vidijo neznan obraz.

Del poklica?
Vsekakor. To sem sprejela. Imela sem ta privilegij, da sem si lahko pred kratkim povsem od blizu ogledala dogajanje v motociklističnem svetu in videla, kako oblegajo italijanskega zvezdnika Valentina Rossija. To je povsem neprimerljivo, zato mi mama zdaj vseskozi govori, naj se ne pritožujem. Prav ima. Ko se mi zdaj zdi, da sem oblegana, pomislim nanj.

Skok v novo sezono bo že oktobra. Foto: Sportida

Kakšna je bila vaša izkušnja na dirki svetovnega prvenstva MotoGP v Barceloni?
To je presenečenje, ki mi ga je v sodelovanju s podjetjem Akrapovič pripravil moj zastopnik Blaž Bolcar. Odlična izkušnja! Imela sem dostop do skoraj vsega. Še nekaj minut pred štartom dirke sem bila zgolj nekaj metrov oddaljena od dirkačev, poleg tega sem se lahko na lastne oči prepričala, za kako velik organizacijski zalogaj gre. Že pri smučarskih tekmah me včasih čudi, kaj vse je potrebno za izvedbo. Pri motorjih je vse skupaj še na krepko višji ravni. Tudi dirka je neizmerno doživetje. Nore hitrosti, lepa izkušnja.

So vam na uho prišle zamisli o spremembah v smučarskem svetu – ukinjanje kombinacije, več smukov v dveh vožnjah, več paralelnih tekem itd.? Je to korak v pravo smer?
Osebno nisem najbolj navdušena. Moti me predvsem trend nagibanja k tehničnim disciplinam. Da se to dogaja, potrjuje že pogled na koledar svetovnega pokala. Vem, da nimam prav velikega vpliva, vseeno pa sem v kombinaciji videla lepo priložnost za dokazovanje tako tehničnega kot smukaškega znanja. Morda je to za nekatere res manj zanimivo kot neposredni paralelni dvoboj. Sama na vse skupaj gledam drugače, a ponavljam, škarje in platno imajo v rokah drugi.

Tudi pri usodi Zlate lisice …
Žal. Vseeno verjamem, da na koncu Maribora ne bodo izločili iz koledarja tekem svetovnega pokala. To bi bil velik udarec. Ne le zame, saj gre za eno mojih najljubših tekem, in za moje domače mesto, temveč za vso slovensko alpsko smučanje.