Sobota, 8. 4. 2017, 17.05
6 let, 1 mesec
Karmen Klančnik, najboljša turna smučarka v Sloveniji, ki vzpon na Triglav opravi v manj kot dveh urah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,73
1
Karmen Klančnik je najboljša Slovenka v tekmovalnem turnem smučanju. Dokaz za to sta najboljša slovenska uvrstitev na letošnjem (njenem prvem) svetovnem prvenstvu (10. mesto) in skupna zmaga v slovenskem pokalu. A 26-letna Gorenjka, ki za vzpon na Triglav s Krme potrebuje manj kot dve uri, s tem še zdaleč ni izživela svojih športnih sanj. Te sežejo vse do Pekinga 2022.
Karmen Klančnik je 26-letnica iz Dupelj na Gorenjskem, ki jo mika vse, kar se vije navkreber. Najraje teče v naravi, čim bolj strmo je, tem bolje ji gre in tem bolj uživa. Udeležuje se tekem v turnem smučanju in skalpe državnih naslovov v tej panogi zbira kot za šalo. Za dušo se udeležuje tudi teka na planiško velikanko (Red Bull 400), občasno pa se preizkuša tudi na tekmovanjih v teku po stopnicah.
Karmen je diplomirala na Višji šoli za gostinstvo in turizem, kjer je doštudirala na smeri velnes, diplomsko delo pa spisala na temo športne aktivnosti Tržičanov. Trenutno pomaga v kuhinji Doma Petra Uzarja v Tržiču, vodi pa tudi delavnico za zdravo življenje zaposlenih. Med njenimi željami je tudi treniranje atletov, v prvi vrsti pa vztrajanje na poti osebne rasti in raziskovanja.
Karmen je na lanskem teku na Šmarno goro zasedla 3. mesto v ženski konkurenci, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev.
Nesojena atletinja
Njeno športno udejstvovanje sega v otroška leta. Kot otrok je trenirala atletiko in se pozneje pod strokovnim vodstvom očeta Bojana Klančnika posvetila predvsem metu kopja.
- Karmen Klančnik lahko spremljate na njenem blogu.
Ker v tem športu zaradi konstitucije ni mogla izživeti svojih ambicij, se je od športa v strogem pomenu besede začasno poslovila. A brez miganja ni šlo. Lotila se je cestnega teka, a se ga kmalu naveličala in presedlala na gorski tek, kjer kot pravi, v kratkem času doživiš in vidiš precej več, kot če bi se višav lotil v pohodniškem koraku.
Z vzponom na Triglav preverja svojo telesno pripravljenost.
Ženski rekord vzpona na Triglav?
Med njene najljubše gorskotekaške preizkušnje spada Tek na Grintovec, z 2558 metri najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Še pred tem se, predvsem zaradi preverjanja telesne pripravljenosti, za trening povzpne na Triglav. Običajno se ga loti ob prvi priložnosti, ko na najvišji slovenski gori skopni sneg in ko še ni navala turistov.
"Leta 2016 sem za vzpon s Krme prek Planike potrebovala zgolj uro in 56 minut," kar tako mimogrede, kot da to ne bi bilo nič posebnega, omeni Karmen, ki ji Triglav nikoli ni predstavljal najtežjega, kar lahko osvoji.
"Mislim, da so nekateri dvatisočaki, kot so Škrlatica, Špik in podobni, precej bolj zahtevni kot vzpon na Triglav," je prepričana. "Ta vzpon je zame zgolj orientacija glede moje pripravljenosti," razloži. Vse svoje čase si namreč skrbno zapisuje v dnevnik in podatke hrani tudi na športni uri.
Hitro med najboljšimi
Čeprav vzdržljiva Gorenjka goji več športnih ljubezni, je bilo glavni povod za naše srečanje njeno turno smučanje.
Ta ljubezenska zgodba ne traja dolgo, a je nadvse uspešna. Že na svoji prvi tekmi v turni smuki leta 2014 je Karmen zmagala in osvojila naslov državne prvakinje. To ji je letos uspelo že četrtič.
Turnega smučanja se je lotila na prigovarjanje kolegov in po zgledu nekaterih drugih gorskih tekačev. Najprej je razmišljala o splitboardu (gre za snežno desko, ki se brez uporabe dodatnega orodja po sredini razdeli na dva dela), po tehtanju argumentov za in proti pa se je odločila za turne smuči.
Na svojem prvem svetovnem prvenstvu je zasedla 10. mesto, kar je bil najboljši slovenski rezultat.
Kako potekajo tekmovanja v turnem smučanju?
Delijo se na tri discipline: klasiko, šprint in vzpon, ki je Karmen najljubši. Klasika velja za kraljico turnega smučanja, vsebuje pa vzpone, spuste, pohode, ponekod je treba nadeti dereze ali se celo vpeti v vrv. Krog običajno meri od 12 do 15 kilometrov in vsebuje od 1.000 do 1.500 višinskih metrov, tekma pa traja do dve uri.
Ko hobi postane ključni del življenja
Kupila si je najcenejšo opremo in se lotila dela. Predstavljala si je, da bo turno smučanje nekaj, s čimer se bo ukvarjala tako za zraven, a je preraslo v enega ključnih delov njenega življenja.
S pomočjo najboljšega slovenskega turnega smučarja Nejca Kuharja (z Luko Kovačičem sta lani postavila rekord v vzponu na Triglav, iz doline Vrat sta potrebovala 1 uro in 29 minut) je pridobila še sponzorja. To pomeni, da je vsaj za opremo poskrbljeno, o čem drugem pa tukaj ne bi izgubljali besed, saj so slovenski tekmovalci v turnem smučanju v primerjavi s konkurenco na slabšem v mnogo pogledih (trenerji, pogoji za treninge, podpora …).
Kaj spada v opremo za turno smučanje?
Izjemno lahki pancerji in smuči, na katere se prilepi posebne kože, t. i. pse, ki so na eni strani gladki, na drugi pa hrapavi in omogočajo hojo navkreber brez zdrsavanja. Zraven je še polno drobnarij, kot so palice, turni nahrbtnik, plazovni trojček (žolna, sonda, lopata), dres, čelada, očala …
Turno smučanje bo leta 2022 morda prvič dobilo priložnost na olimpijskih igrah.
Turno smučanje kot del olimpijske družine?
Mlada športnica ne skriva, da nekje v podzavesti goji željo po nastopu na olimpijskih igrah. Seveda pod pogojem, da bo turno smučanje res sprejeto v olimpijsko družino na prizorišču iger v Pekingu leta 2022, kot se potihoma že govori.
"Konkurenca je v zadnjem obdobju res močno napredovala. Vidi se, da se vsi pripravljajo na olimpijski nastop," pravi. V ospredju so predvsem turni smučarji iz alpskih držav, zanimivo pa je, da so med odličnimi turnimi smučarji tudi športniki iz Andore.
In če so nekateri izmed naštetih profesionalni športniki, se slovenski turni smučarji s tem še vedno ukvarjajo zgolj za svojo dušo in užitek, če lahko temu tako rečemo.
"Razlike med nami so velike. Tujci imajo svoje trenerje in logistično podporo, mi pa smo sami za vse," poudarja sogovornica. Strinja se z Nejcem Kuharjem, ki je na blogu zapisal, da se bodo Slovenci z rekreativnim pristopom vedno težje kosali s profesionalnimi tekmovalci v turnem smučanju.
"Zavedam se, da moramo v prvi vrsti sami nekaj storiti. Če bomo dovolj glasni, nam bo to tudi uspelo," je prepričana. "Vem, da naš šport ni preveč poznan, zato mu ljudje niso posvečali posebne pozornosti, toda če smo sami prilezli tako visoko, kam bomo šele, če bomo imeli podporo vrhunske ekipe?"
Že na prvem svetovnem prvenstvu presegla pričakovanja
Karmen je že na svojem prvem svetovnem prvenstvu v turnem smučanju (konec februarja 2017 ga je gostil Piancavallo v Italiji) presegla svoja pričakovanja. Pred odhodom v Italijo je bil njen cilj uvrstitev v polfinale, kamor se uvrsti 12 najboljših, na koncu pa je osvojila odlično deseto mesto, kar je v izjemni konkurenci velik dosežek in najboljša slovenska uvrstitev.
Anže Šenk, Karmen Klančnik, Luka Kovačič in Nejc Kuhar so na letošnjem svetovnem prvenstvu v turnem smučanju v Piancavallu v Italiji branili slovenske barve.
Slovenci na SP
Na letošnjem SP v Piancavallu so slovenske barve zastopali štirje predstavniki. Poleg Klančnikove, ki je z 10. mestom dosegla najboljši slovenski rezultat, še Nejc Kuhar, ki je zasedel 18. mesto na tekmi v vzponu in 23. mesto na posamični tekmi, Luka Kovačič, ki je bil 10. v posamični konkurenci in 12. v vzponu med mlajšimi člani, ter Anže Šenk, ki je tekmo v vzponu sklenil na 56. mestu. Selektor slovenske reprezentance je Iztok Cukjati, ekipa pa deluje pod okriljem Planinske zveze Slovenije.
Sama svoj mojster
Karmen si treninge piše sama, v veliko pomoč in oporo ji je tudi fant Janez, je pa tako kot večina turnih smučarjev zelo odvisna od snežne zaloge.
"Pogoji za trening turnega smučanja so v Tržiču, vsaj kar zadeva lokacijo, idealni. V neposredni bližini imamo Begunjščico in Zelenico, a nam manjka snega. Tako smo letos ogromno treningov opravili na Krvavcu, kjer je sicer vse lepo in prav, a ker gre za smučišče, je proga steptana in kot taka premalo zahtevna za spust, ki na tekmovanjih vsebuje vse mogoče, od grbin do skal."
Manevrskega prostora je ogromno
Manevrskega prostora pri napredku ima ogromno. "Natrenirati moram spuste, tu imajo prednost tisti, ki imajo veliko izkušenj z alpskim smučanjem in živijo na višje ležečih območjih z možnostjo žičniškega prevoza. Ampak mi gre na bolje. Letos me na tekmah svetovnega pokala ni bilo več strah (smeh, op. a.)."
Njena prednost sta tudi neizmerna motivacija in želja. Najbolje se znajde v vertikalah, letos pa ji je šlo dobro tudi v šprintih. "Tam moraš biti hiter in tehnično natančen. Letos mi je to kar uspevalo," je polna zagona in optimizma sklenila svojo drugo sezono v svetovnem pokalu.
1