Ilka Štuhec
Torek, 26. 5. 2020, 11.45
3 leta, 11 mesecev
POGLED S TRIBUNE
Koristna šola Tine Maze
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,25
6
Za samostojno pot Tine Maze v Sloveniji sprva ni bilo posluha.
Smučarska prihodnost je zaradi vplivov novega koronavirusa precej negotova, a ko se bo beli cirkus znova odprl, bosta osrednji slovenski ženski orožji po vsej verjetnosti Ilka Štuhec in Meta Hrovat. Njun skupni imenovalec je po novem tudi delo v samostojni ekipi. Vseeno pa je enačenje njunih zgodb z odcepitvijo Tine Maze pred dvanajstimi leti zmotno.
"Tina Maze si bo morala naslednji nastop na tekmi svetovnega pokala zagotoviti v internih kvalifikacijah," je zdaj že kar daljnega 25. 10. 2008 slovenski sedmi sili v Söldnu pripovedoval tedanji šef ženske reprezentance Božo Jaklin in se na ta način obregnil ob velik ledeniški spodrsljaj Mazejeve ob prvem nastopu po odcepitvi od reprezentance. S tem je le nadgradil predhodne poteze in retoriko vodstva alpske reprezentance ter celotne Smučarske zveze Slovenije.
Spomnimo, ko je Mazejeva izrazila željo za delo znotraj samostojne ekipe, jo je SZS odpravila s podcenjujočim finančnim prispevkom. Dvignila je roke. Če tedaj vajeti v roke ne bi prevzel Andrea Massi, ki je zastavil edinstven projekt, v slovenski smučarski zgodovini zanesljivo ne bi bilo velikega kristalnega globusa in zlate olimpijske kolajne. Po vsej verjetnosti bi Tina Maze ostala smučarka s šestimi zmagami in priponko "luzerke" velikih tekmovanj.
Meta Hrovat se je znašla na prelomnici kariere.
Slabih dvanajst let pozneje se od ženske reprezentance odmika še ena slovenska veleslalomska prvokategornica in predvsem izjemno nadarjena smučarka. Toda na pobude Mete Hrovat se je vodstvo alpskih disciplin odzvalo precej bolj odgovorno in strateško kot predhodniki v primeru Mazejeve. Tino je namreč SZS odpisala, za Meto se je zavzela. Za prvo znotraj zveze ni bilo poguma in znanja, da bi se izkoristilo njen potencial, za drugo je bilo vodstvo pripravljeno pogoltniti svoj ego. V korist tekmovalke in slovenskega smučanja. Kot bi bile napake nekdanjega vodstva in pravzaprav šola Tine Maze dovolj poučne.
Po tekmovalnem razcvetu Mazejeve je smučarska zveza sicer storila nekaj korakov naproti njeni ekipi, čeprav je bila retorika verjetno tudi zaradi slabega začetka zaostrena vse do konca. Vmes se je na samostojno pot podala še Ilka Štuhec. Ta odcepitev je sovpadala z reprezentančno preusmeritvijo v tehnični disciplini, tako da je Mariborčanka s svojim štabom pač zapolnila vrzel v hitrih disciplinah. Tudi ta pot je obrodila sadove.
Spregledati ne gre niti položaja v slovenski moški ekipi za tehnični disciplini, kjer je Klemen Bergant okrog Žana Kranjca in Štefana Hadalina oblikoval ekipo znotraj ekipe. Ta položaj je sicer resda tudi posledica velike generacijske in kakovostne vrzeli, saj tekmovalcev, ki bi bili vsaj blizu ravni svetovnega pokala, v tem trenutku slovensko moško tehnično smučaje niti ne premore.
Ilka Štuhec se je od reprezentance umaknila pred petimi leti.
Metino pot upravičujejo tudi zgledi iz številnih tujih reprezentanc. Marcel Hirscher, Alexis Pibturault, Mikaela Shiffrin, Lindsey Vonn … Vsi po vrsti imajo ekipe znotraj ekip. Vse to je dokaz, da so časi velikih reprezentanc minili. Z odzivanjem v primeru Štuhčeve, Kranjca in predvsem Hrovatove je vodstvo alpskih panog pod taktirko Mihe Verdnika pokazalo prilagodljivost in precej bolj sodobne usmeritve. Ni se skrivalo za togimi in preživetimi pravilniki.
Z zagotovljenim nadzorom nad delom ekipe Mete Hrovat, v kateri bodo Kranjskogorčanko usmerjali trenerja Matija Grašič in Jure Hafner ter serviser Robi Kristan, vodstvo alpskih reprezentanc preprečuje tudi morebitno smučarsko anarhijo, ki bi lahko načela temelje zveze in podrla piramidno delo klubov. Obenem pa uvaja tudi modus operandi za podobne primere v prihodnosti.
Če je naloga klubov smučarja pripeljati do reprezentančnih struktur, pa ga mora SZS nato ponesti do vsaj približka njegovega optimalnega dometa. V večini primerov je to mogoče izvesti znotraj ekip. Ko pa oceni, da ima v svojih vrstah izstopajočega posameznika, pri katerem delovni koncept zahteva večjo mero individualne obravnave in močnejšo spremljevalno oporo, je učinkovita rešitev oblikovanje ekipe znotraj ekipe.
6