Švicarski odgovor na wengenski šok

Sportal Koronavirus bi lahko grobo zarezal v smučarski koledar

Že več let trajajoč spor med organizatorji tekem svetovnega pokala v Wengnu in švicarsko smučarsko zvezo, katerega jedro je delitev dobička z naslova televizijskih pravic, se je zaostril do te mere, da so pri drugi na Mednarodno smučarsko zvezo naslovili prošnjo za spremembo koledarja. Švicarji so namreč smučarsko javnost šokirali z napovedjo, da se po sezoni 2021/22 sloviti pokal Lauberhorn v Wengnu umika s koledarja svetovnega pokala.

Ali gre zgolj zaostrovanje retorike in naslednjo fazo taktične notranje bitke, bo pokazal čas. Medtem pa švicarski mediji poročajo o pripravi načrtov za novo smukaško progo v Zermattu, ki naj bi se znašla na seznamu kandidatov za svetovni pokal. Gre za progo s štartom na višini skoraj 3.900 metrov nadmorske višine pod Malim Matterhornom in ciljem v Italiji, v predelu Breuil-Cervinia v dolini Aosta. Idejni očetje dolžino proge ocenjujejo na skoraj pet kilometrov, kar je 500 metrov več od Wengna. Ta s kar 4.430 metri velja za najdaljšo smukaško preizkušnjo na svetu.

Glavni zagovornik odmevnega projekta je prvi mož švicarskih žičničarjev Franz Julen, ki je idejo dobil ob povezovanju italijanskega in švicarskega smučarskega središča. Povezovalna žičnica naj bi bila postavljena v letu 2021, smukaška proga pa bi lahko krst doživela novembra 2022. Idejo sta podprla tudi poslavljajoči se predsednik Mednarodne smučarske zveze Gian Franco Kasper in direktor švicarske smučarske zveze Bernhard Aregger.

Julen ob tem zatrjuje, da ne gre za napad na Wengen. Še več, poudarja, da bi bil svetovni pokal brez tradicionalnega smuka Lauberhorn avtogol za svetovno smučanje. Preizkušnjo v Zermattu pa predstavlja kot obogatitev smučarske ponudbe.

Sportal Spor v Švici: bo sloviti Wengen izpadel iz svetovnega pokala?

Sportal Pomladni veter sprememb v slovenskem smučanju