Ponedeljek, 30. 12. 2019, 9.40
4 leta, 3 mesece
S PETROM PENOM O REZULTATSKI KRIZI SLOVENSKIH SMUKAČEV
Kam so zavili slovenski smukači?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,64
10
Boštjan Kline v sezoni 2019/20: 2 točki.
Skupno 52 točk na sedmih tekmah v hitrih disciplinah je v tej zimi zbral slovenski smukaški kvartet. Zgolj dve je prispeval Boštjan Kline, ki po svoje pooseblja slovensko smukaško krizo in manko pravih ukrepov za zaustavitev trenda. Znak za alarm? Odgovarja glavni trener ekipe Peter Pen.
Brez kontinuitete, brez presežka in brez znakov o zasuku rezultatske krivulje. Trije od štirih smukov sezone so se končali s slovensko točkovno ničlo. Ekipa ostaja pri 20. mestu Klemna Kosija in 26. Martina Čatra iz Lake Louisa. Slika je nekoliko boljša v superveleslalomu, a je tudi 16. mesto Mihe Hrobata kot najboljši rezultat vendarle manj od ekipnih pričakovanj. Tudi Kosijevo 16. mesto na nedeljski kombinaciji v Bormiu je manj, kot je bilo v igri.
Martin Čater v sezoni 2019/20: 10 točk.
Zdi se, da enoznačnega odgovora na vprašanje, v čem je težava slovenske ekipe za hitri disciplini, ni. Kot bi vam stežka nekdo v nekaj besedah pojasnil, zakaj je najboljši smukač pač najboljši. Smučarsko sliko namreč sestavlja množica delcev. Nekateri h končni podobni prinašajo zgolj odstotek, spet drugi krepko več. V danem položaju se ustvarja vtis, da Slovenci na več ravneh zaostajajo, razlike pa se posledično seštevajo.
V tehnološki tekmi, ki jo narekujejo najbogatejši, Slovenci nikoli niso bili v ospredju. Trenutno tudi pri opremljevalcih njihove težave niso na prvem mestu. Tudi pri logističnih in trenažnih rešitvah Slovenci ne postavljajo svetovnih smernic. Podobno prav gotovo velja še za nekaj področij.
Težko merljiv, a pogosto odločilen, je človeški faktor. Tudi na tej ravni bi, čeprav ob upoštevanju pomislekov o omejenem realnem dometu, le stežka prišli do zaključka o pravem izkoristku. Gre za tiste drobne elemente, ki pravilno in vsaj do neke mere nadzorovano smučanje spreminjajo v tekmovalno dirkanje. V tako širokem naboru lovcev na točke se namreč vsak odklon od drznega in tveganega iskanja drobcev sekunde na vsakem delu proge hitro kaznuje. Ne le z odmikom od odra za zmagovalce, temveč z zdrsom na mesta, ki ne prinašajo točk, namesto tega pa posledično v vse bolj začaranem krogu slabe štartne številke.
Peter Pen: Sodobno življenje ljudi ne sili v krvoločnost
A če je v danem položaju kdo prvi poklican, da pojasni svoj pogled, je to glavni trener ekipe za hitri disciplini Peter Pen. Mariborčan je pred sezono zatrjeval, da je s sodelavci in tekmovalci storil vse, kar je bilo treba storiti za kakovostno pripravo. V danih finančnih in kadrovskih okvirih. Od tega tudi danes ne odstopa. Odkrito govori o tveganih, brezkompromisnih in odločnih nastopih, ki bi morali prinesti želeni preboj. Ponovno pa je bolj redkobeseden, ko se je pogovor dotaknil Boštjana Klineta, ki se je še pred tisoč dnevi smehljal z najvišje smukaške stopničke svetovnega pokala in bil v igri za zgodovinsko smukaško kolajno svetovnega prvenstva, danes pa je z visoko štartno številko smučarsko in rezultatsko neprepoznaven.
Na kratko, kaj manjka slovenskim smukačem? Kje se je izgubil tekmovalni klik?
Izvedba in pristop. Samozavestno in prepotentno. To iščemo. Vsak od fantov ima svoje težave. Vsak dela svoje napake. Ni nekega skupnega imenovalca njihovih težav. No, potem pa se nam zgodi še sobotna tekma v Bormiu, ko so fantje boljše delovali, a nekaterim pač ni bilo dano. Merim na Čatra in Hrobata. Škoda. To je bila pričakovana tekma, na kateri je peterica odstopila, peterica pa storila veliko napako. Če si pravi, se lahko okitiš. Nekateri so se.
Slovenci pač ne.
Če mi, v prepričanju velikih sposobnosti Martina Čatra, tekmovalca ne uspe prepričati, je težko biti pameten. Bormia se je lotil tako kot lani, čeprav je to smučišče, ki je narejeno zanj.
Miha Hrobat v sezoni 2019/20: 15 točk.
Ima v vaših očeh še kaj "bonusa" na račun februarske poškodbe?
Od prvega kondicijskega treninga naprej je bil z nami. Treniral je v vseh pogojih. Ima pa težave. Težave, ki se jih zaveda in o katerih se odkrito pogovarjamo. Na tem delamo. Žal želenega premika ni.
Smukaška bitka se vse bolj kaže tudi v tehnološki tekmi največjih smučarskih nacij. Še verjamete, da je mogoče ta zaostanek nadoknaditi z delom, srčnostjo in pristopom?
Na tekmah v zahtevnih pogojih vsekakor. Kvitfjell, Val Gardena ali Lake Louise? Precej težje. Ne želim pa se sredi sezone spuščati v pretirano podrobna razčlenjevanja. Zavedati pa se moramo, kaj imamo. Zavedati se moramo, da v zaledju ni domače konkurence, ki bi ustvarjala pritisk. Poleg tega pa sodobno življenje ljudi ne sili v krvoločnost. S tistimi, ki so na voljo, moramo delati to, kar je drugim dala narava. To je začaran krog, v katerega pa, ponavljam, sredi sezone ne bi posegal. Dejal bom le, da skušam, tako kot v preteklosti, iz fantov izvleči največ. Rezultatske kontinuitete resda ni. A vsak posebej je v delu svoje kariere dokazal, da je iz pravega testa. Gre za selekcionirane tekmovalce z dostojnimi rezultati.
Pogrešamo vlečnega konja ekipe. Pred leti je kazalo, da bo to Boštjan Kline, smučar, v katerem ste mnogi strokovnjaki videli večkratnega zmagovalca tekem svetovnega pokala. V tej sezoni je osvojil dve točki.
Naj vas opozorim na sobotni smuk. Zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala Carlo Janka ga je prehitel za manj kot desetinko. Le nekaj stotnik hitrejši je bil Kjetil Jansrud kot prva norveška violina. Imata svoje težave. Jasruda mučijo nastavitve, strmi štarti in led. Seveda, na določenih terenih pa je odličen. Janka po drugi strani vse od operacije srca in težav z opremo ni našel želene ravni. Spet smo pri opremi. Poglejte, Francozi so se na novo "obuli". V Val Gardeni jih ni bilo, v Bormiu pa se jih je na prvem treningu med najboljših 19 uvrstilo kar sedem. Želim poudariti, da so spremembe nagle. Žal, mi še nismo med tistimi, ki bi kaj dosegli.
Podrobno ste analizirali Janko in Jansruda. Kaj pa Kline?
Imam zelo jasno razlago, ki pa je že dve leti ne želim javno komentirati.
Klemen Kosi v sezoni 2019/20: 40 točk.
Kje vidite Klemna Kosija?
Dvajseto mesto v Lake Louisu označujem za dobro. Bormio … Vsega skupaj ni bil zmožen predelati. Lahko bi trenirali na Luni, a je v Bormiu potreboval več voženj, da je znova pridobil samozavest. Naš šport je krut. Avstrijci so ostali brez dveh, podobno Francozi … No, potem pa obstajajo stroji, ki se jih skoraj nič ne dotakne.
Na koncu je trener tisti, ki stopi pred tekmovalce in jim "zaukaže" tveganje …
Res je. A na koncu se mora dobro počutiti tekmovalec. Če si ne zaupa, nobena beseda ne pomaga.
Kako krmarite med zagovarjanjem brezkompromisnega napadanja, ki s sabo prinaša tudi tveganjem, in čustvi?
Moram. To je naše življenje. To je treba sprejeti. Tudi fantje se zavedajo teh zakonitosti našega športa. Vedo tudi, da se zelo hitro lahko obrne. Neuspeh športnika hitro stre. Ne sme pa te streti, če je to neuspeh v okviru 50 stotink. Zakaj? Pol sekunde je mogoče nadoknaditi. S samozavestjo, tudi z enim zavojem. Pred kratkim se je 21 smučarjev zvrstilo v 66 stotink. Če si prvi med temi, boš deveti in boš lahko zadovoljen. Če boš zadnji, boš brez točke.
A prav to … Slovenci brez točk. Prepogosta slika letos. Se strinjate?
Da. A kaj drugega kot to, da strnemo vrste, opravimo analize in se pripravimo na nadaljevanje sezone, nam niti ne preostane.
Kako naprej?
Namenil sem jim dan ali dva počitka. Sledi tridnevni kondicijski trening. Nato se bomo sprva lotili tehničnega in nato hitrostnega treninga. Sledi pot v Wengen.
10