Četrtek, 17. 11. 2016, 4.30
7 let, 2 meseca
Dimitar Hristov v pogovoru za siol.net
Izpoved Bolgara, ki je z Dragom Grubelnikom zgrmel v brezno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
"Zgodilo se je v trenutku. Videl sem le zračno blazino in upal, da se bo mora končala," natanko eno leto po tragediji pod ledenikom Rettenbach pripoveduje smučarski trener Dimitar Hristov, eden od dveh Bolgarov, ki sta preživela prometno nesrečo, v kateri je umrl Drago Grubelnik.
Drago Grubelnik in Dimitar Hristov sta v bolgarski reprezentanci sodelovala tri leta.
Pred natanko enim letom je v prometni nesreči na cesti med vznožjem ledenika Rettnbach in krajem Sölden na avstrijskem Tirolskem, kjer sicer tradicionalno prirejajo uvodne tekme svetovnega pokala, umrl nekdanji slovenski smučarski reprezentant Drago Grubenik. Vsega nekaj minut po končanem treningu je z vozilom bolgarske reprezentance, v kateri je deloval kot trener, zdrsnil s ceste in v razbitinah končal kar 270 metrov nižje.
Slovenski olimpijec je zaradi hudih poškodb umrl po prevozu v bolnišnico Murnau, medtem ko so njegova sopotnika, mladega smučarja Alberta Popova in trenerskega pomočnika Dimitra Hristova, prepeljali v kliniki v Innsbruck, kjer sta uspešno okrevala.
Sölden, Rettenbach, 17. november 2015: novo rojstvo in smrt
Vedel je, kaj se dogaja
"Bil je povsem običajen dan. Ko smo končali vadbo na snegu, smo se v kombiju pogovarjali o tem, kako se bomo v kratkem odpravili v Skandinavijo. Nato pa … Zgodilo se je v trenutku. Še danes ne vem, kako je vozilo izgubilo stik s cestiščem. A v sekundi ali dveh sem pred seboj videl zgolj zračno blazino in slišal hrušč. Upal sem le, da bo te nočne more hitro konec," se po enem letu spominja 33-letni Hristov, ki jo je na sovoznikovem sedežu odnesel z nekaj zlomljenimi rebri in poškodovanimi koleni.
"Imam nekaj lukenj v spominu. Ne spominjam se Dragovih zadnjih besed. Tudi nesreče ne bi znal natančno rekonstruirati. Vedel pa sem, kaj se dogaja. Ko so prispeli prvi reševalci, sem ob injekcijah zaspal in se prebudil v bolnišnici. Takoj sem vedel, zakaj sem tam. Zanimalo pa me je predvsem, kaj je s sopotnikoma," pravi Bolgar, ki je po nesreči 15 dni ležal v bolnišnici, medtem ko se je tekmovalec Popov v domačo oskrbo odpravil že po slabem tednu.
Vrnil se bo v Sölden
V novi sezoni Hristov deluje kot trener v bolgarski B-reprezentanci. Ta se je poleti na novo sezono večinoma pripravljala na ledeniku Hintertux. A nekega dne bi se rad vrnil tudi v Sölden oziroma pod ledenik Rettenbach, si ogledal kraj nesreče in se tako še enkrat poslovil od sodelavca in prijatelja.
Hristov (na fotografiji zgoraj desno) danes deluje v bolgarski B-ekipi.
"Življenje teče naprej. Mora. Čeprav je bilo zelo težko. V tem letu sem se pogosto spominjal tistih usodnih trenutkov. Tudi sanjal sem o tem. Velikokrat sva govorila s Popovom, ki je prav tako preživel, o tem, da morava naprej," nam je v srbščini, ki mu je veliko bližje kot angleščina, pripovedoval Hristov.
"Moral si ga imeti rad"
Z Grubelnikom, ki bi moral januarja dopolniti 40 let, sta se sicer prvič srečala že med tekmovalno kariero, pobližje pa spoznala med skupnim triletnim delom v bolgarski reprezentanci.
"Bil je super fant. Kot starejši brat. Delati z njim je bil velik užitek, poleg tega pa sem cenil tudi njegove človeške odlike. Imel je izrazit smisel za humor, a tudi delovne navade. Tudi tekmovalci so ga imeli radi. Jasno, njega si preprosto moral imeti rad. Predvsem pa je bil profesionalec, ki je tekmovalne izkušnje znal prenašati na mlajše smučarje," o pokojnem Slovencu z izbranimi besedami govori nekdanji smučar iz Samokova, ki leži jugovzhodno od Sofije.
Popov že v karavani svetovnega pokala
Sölden pa je po nesreči že obiskal 19-letni Albert Popov, ki je v usodnih trenutkih sedel na zadnjih sedežih. Zaradi poškodb je izpustil večji del pretekle sezone, letos pa se je vrnil v tekmovalno areno. Prvi nastop je pred dobrimi tremi tedni vknjižil prav v Söldnu in pristal na 69. mestu.
Albert Popov je leta 2015 nastopil tudi na pokalu Vitranc v Kranjski Gori.
Tudi v novi smučarski sezoni je v bolgarski reprezentanci mogoče začutiti slovenski pridih. Potem ko je poleti kot nekdanji mladinski svetovni prvak tekmovalne smuči postavil v kot, je svoj prvi trenerski izziv pri Bolgarih našel Matic Skube. "Želel sem ostati v smučanju. To je zame novo poglavje," pravi 28-letni Škofjeločan.
