Kaj takega se v slovenski skakalni reprezentanci še ni zgodilo

Sportal Junak Žiga izmučen, Timi gre na pivo, Cene slišal dobro jutro ...

Foto: Grega Valančič/Sportida Začnimo pri koncu, ko so vaši izbranci dobesedno podivjali na letalnicah. Kdaj se je zgodil premik, preskok v glavah, da so zmožni poleteti povsem na vrh?
Začelo se je v Vikersundu, kjer so vedeli, da so močni. Dva poleta sta bila, ki sta odločala, kdo bo prišel v ekipo za tekmo. Zavedali so se, da bodo imeli prazen konec tedna, če se ne bodo uvrstili v moštvo. Po mojem so se "naspidirali" za prvi skok in šli v poden. Ko enkrat vidiš, da si lahko zraven, potem teče. To so malenkosti, ki odločajo, da ti uspeva. Ne govorimo tu o dresih, smučeh, ampak o momentu, ko se dobijo občutki. Ko si enkrat pri sebi celo rečejo: lahko zmagam.

V zgodovini ni bilo takšne slovenske reprezentance, kot je ta. Na vseh večjih tekmovanjih je potekal že interni boj, da so posamezniki sploh dobili priložnost se boriti za medaljo ali morda za uvrstitev v ekipo za moštveno preizkušnjo.
Ne spomnim se, da je bilo v preteklosti v slovenski skakalni reprezentanci že kaj takega. Da bi se kaj takega zgodilo. Vesel sem, da se to dogaja. Da so tako močni. Na olimpijskih igrah smo vedeli, da je to lahko zelo močna injekcija in čustveno vpliva na njih. Videli smo nato naslednji dan v kvalifikacijah, kako izžeti so bili. Dejansko je bil trening za njih kvalifikacije. Slednje smo nato nekako preživeli. Ko so ta šok doživeli, ni bilo težav. V Vikersundu so denimo že vedeli, kaj jih čaka. Večkrat kot to ponoviš, lažje je razumeti in se soočiti s tem.

Sezono lahko ocenimo kot presežek. Veliko uspehov je bilo na poti. Kako bi jo vi opisali?
V bistvu je bila res lepa sezona. Uspehi so bili lepi, a nekako gledam tako, katere so bile zamujene priložnosti. Kot Petrova bronasta medalja na srednji skakalnici v Pekingu, Timijeva možnost za medaljo na veliki. Pravzaprav tudi Petrova in Lovrova, ker sta v prvi seriji naredila slabši doskok in je priložnost splavala po vodi. Novoletna turneja me žre, ker smo si dovolili, da smo se zmedli in nismo ostali osredotočeni. Ne zaradi skakanja, glava nas je ponesla. Turneje nismo dobro izpeljali. Za drugo leto bi si želel to popraviti.

Sportal Jelar z globusom, P. Prevc na stopničkah, C. Prevc z najdaljšim poletom!

Foto: Sportida Govora je o pritisku drugih nacij na uporabo Slatnarjevih vezi, s katerima sta skakala Anže Lanišek in Lovro Kos. Zlasti Anžeta je to zamajalo, Lovru pa je uspelo izpeljati turnejo do konca in je bil na sedmem mestu naš najboljši.
Lovro je šel brez pričakovanj in je bilo s psihološkega vidika lažje. Užival je. Na olimpijskih igrah so se prav tako obregnili ob nas. Merili so nam smuči, ampak se nismo pustili zmesti. Nismo si dovolili, da bi še olimpijske igre vrgli stran. Novoletna turneja nam je bila lepa šola. Ekipna tekma po turneji, ki je bila v Bischofshofnu, je nato naredila spremembo. Če ne bi imel Peter pri dolgi daljavi težave pri doskoku, bi na tisti tekmi zmagali. Od takrat naprej je šlo navzgor.

Kaj natančno je bilo "narobe" s smučmi?
Nekdo je sporočil, da so Slatnerjeve smuči preširoke. Sicer ne vem, kdo in kako je prišlo do tega. Širina smuči je dovoljena 150 mm. Na enem koncu je bila ena smučka 150,01 milimetra široka. S tujci sem se pogovarjal in nihče se ne spomni, da bi preverjali širino smuči. To je že težko izmeriti. Od takrat naprej so nam nenehno merili smuči. V Vikersundu so nam tudi na ekipni tekmi. Med serijama je bila kontrola. Ni proizvajalca, ki bi povsem natančno naredil tako široko smučko. Le Fischer ima takšne laserske naprave, da so v večini tako narejene. A tudi na njihovih smučeh je bilo odstopanje. Na koncu smo rekli, da se s tem ne bomo ukvarjali. Zdaj imamo smuči manj široke od dovoljenega. Dosti pod to mejo. Pokazali smo, da to ni razlog.

Če gledava širše, so ti pritiski dobrodošli, kajti to pomeni, da kot reprezentanca dobro delate. Da vas opazujejo, nadzirajo. V preteklosti smo Slovenci bolj gledali druge, kaj počno.
Če si teh pritiskov navajen, je lažje. Na novoletni turneji nismo bili in nas je stalo. Okovje, ki ga ima Anže, smo uporabljali že poleti, vendar takrat ni bilo govora o tem. Do njegove zmage v Kuusamu. Po njegovi prvi zmagi so začeli gledati okovje. Očitno tovrstni pritiski pridejo to zraven. Na novoletni turneji so nas dobili nepripravljene, na levi nogi, nato se nismo več zmedli.

Foto: Peter Podobnik/Sportida Spregovoriva o Anžetu Lanišku. Odlična sezona, zmanjkalo ga je le na osrednjem vrhuncu na olimpijskih igrah v Pekingu. Kaj se je pri njem dogajalo? Prevelika pričakovanja?
Po koncu sezone, ko se bodo glave umirile in bomo analizirali za nazaj, bomo videli, da je dosti odvisno od lastnih pričakovanj. Ta so jasno velika, če dobro funkcioniraš. Morda bolj pričakovanja, kaj pa, če uspeha ne bo. Strah pred neuspehom je po navadi hujši kot želja po uspehu. Za nekoga so to lahko velike obremenitve, spet drugega to podkuri. Lepa šola za vse nas, ne samo zanj. Tudi mi bi se morali kdaj bolje odzvati. Morda že pred tem. Trenerji, ki so dvajset let v skokih, delajo napake, kaj jih ne bi jaz s sodelavci, ki smo malo časa v tej vlogi. Pomembno je, da se iz napak naučimo. Da jih bomo čim manjkrat ponovili.

Sicer pa je pokazal konstantnost, v Planici je dobesedno užival. Kje ima še možnosti za preskok?
Vsak tekmovalec mora okusiti tudi grenkobo, da dojame, kaj pomeni, če vse teče. Da ceni te stvari. Vsak uspeh pride s trdim delom. Res so dobro delali. Vemo, da smo naredili tudi napake. Ko dobro funkcioniraš, moraš uživati in se ne obremenjevati. V glavi moraš imeti miselnost, da moraš uživati, če si za nekaj garal. Da zaužiješ z veliko žlico in je lažje. Bom tako rekel, da potem lažje preneseš 15 mesto. Lahko si razočaran, ne pa jezen in se žreš. Na koncu boš še vedno 15. in tega ne boš spremenil. Lahko pa spremeniš, kako se boš naslednjo tekmo odzval.

Sportal Netipičen Hrvat, ki se z veseljem vrača v Planico

Vzporednico z zadnjim primerom lahko povežemo pri Petru Prevcu, ki ga je v preteklosti žrlo prav to, da ni mogel pregrizniti določenih uvrstitev. V tej zimi je zablestel na vrhuncih, pobral tri medalje, posamična na olimpijskih igrah se mu je izmuznila izpred oči. Naredil je napredek in sam poudaril, da je spet začutil ta adrenalin, ko se boriš za odličje. In po tem hrepeni. Sezono je začel odlično, nato nekoliko padel in se spet dvignil. Kako ste zadovoljni s kapetanom?
Prvo leto, ko delaš kot trener, je dostikrat spoznavno leto. Ne, da se s Petrom ne poznava, ampak nisva bila v takšni vlogi. Z nobenim fantom. Spoznavaš stvari, kako vse skupaj deluje. Šli smo čez proces. Proti koncu in pred olimpijskimi igrami, ko so motivacije visoke, se je našel. Veseli me, da mu je rojstvo otroka, ki ga je doživel pred sezono, prineslo olajšanje. Dobil je širino. Večja je zmaga, če imaš doma vse urejeno in družino kot rezultate. Če začneš širše razmišljati, lažje uživaš v skokih. Če uživaš, raven skokov raste. Če raven skokov raste, samozavest raste. Takrat poskusiš kaj drugače. In ko poskusiš, ti uspe. Vse to je povezano. Peter je sploh v drugem delu prišel do tega.

Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko Sam pravi, da ga žre svetovni pokal. Da je njegova uvrstitev preveč podobna poletnim temperaturam. Želi si priti višje. Kje vidite, da lahko naredi napredek, da bi denimo lahko prišel med deset v svetovnem pokalu?
Če bi se zdaj sezona začela, bi bil, ker ima konstantne skoke. Dobre skoke je kazal, nato naslednjega povprečnega. Če želiš biti med deset, moraš imeti poletne temperature julija. Z manjšimi vzponi in padci. Konstanto potrebuje. Da je raven skakanja tako močna, da na tem gradiš. Trenutni način skakanja bi bil tudi dober za navadne skakalnice.

Za Timija je bila v prvi vrsti sploh zmaga, da se je otresel vsega bremena, ki je sledil po domačem svetovnem prvenstvu v poletih v Planici. Ves trud je bil poplačan v tej zimi, ko je skočil do kar štirih medalj (dve olimpijski in dve na svetovnem prvenstvu v poletih).
Hvaležen sem mu za to sezono. Najbolj hvaležen, da je dozorel v odraslega človeka. Da dojema stvari. Težke stvari je moral dati skozi od aprila. Redkokdo je še verjel vanj. Prišel je zraven, naredil priključek in osvojil štiri medalje, osmo mesto v skupnem seštevku … Lep temelj je naredil za naslednjo sezono. Če bo nadaljeval v tej smeri, bo lahko zelo nevaren. Samozavesten moraš biti, hkrati realen.

Sportal Daleč od neslavnega rekorda Planice, zdravniki presrečni

Ali je naredil napredek pri načinu dela? Kje je bila tista razlika?
Malenkosti so tiste, ki spremenijo vse. Zelo je osredotočen nase. Na tiste stvari, na katere lahko vpliva. Zelo dobro jih korigira. Vedno je bil velik borec. Tudi to, da aprila, maja ni vrgel puške v koruzo. Tudi septembra mu rezultatsko ni šlo dobro, ampak je na treningu skakal zelo dobro. Na tekmi se mu ni uspelo sestaviti. A je verjel, čeprav mu je bilo težko. Pozitivno me je presenetil v Rusiji, ker se na prvi tekmi ni uvrstil na tekmo, nato se je sestavil in naslednji dan osvojil četrto mesto. Rezultat vedno pomaga. Rezultatsko potrebuješ potrditev, da si dober. Na treningu je marsikdo dober.

Foto: Grega Valančič/Sportida Od A-reprezentantov ste na začetku sezone pogrešali Žigo Jelarja, ki je imel težave z okuženostjo s koronavirusom. Položilo ga je v posteljo, ostal je brez treningov. Zdaj na koncu se je smola pretopila v srečo, saj je zablestel na Letalnici bratov Gorišek, pred tem v Oberstdorfu. Verjetno bi bil močan steber že med sezono, saj se spomnim, da ste pred zimo govorili, kako dobro pripravljen je in kako dobre skoke dela.
Ni ga človeka, ki mu ne bi iz srca privoščil. Res je dobro poleti funkcioniral. Rezultate je imel zelo močne, tudi fizično je bil pripravljen. Na zavidljivi ravni je bil. Žal koronavirus ni izbiral. Potegnil je kratko. 60 dni brez skakanja tik pred sezono je velik udarec. Tudi na novoletni turneji, ko je začel, ni začel najbolje. Veseli me, da nam je uspelo v Bischofshofnu narediti premik. Da je gradil in šel naprej. Nekaj naključij je bilo, da mu je zmanjkalo, da se denimo ni uvrstil v ekipo za olimpijske igre in nato še na svetovno prvenstvo v poletih. Seveda ga je podrlo in je bil razočaran. Veseli me, da je ostal športnik, se boril naprej in pobral doma v Planici zmago in še mali kristalni globus v razvrstitvi poletov.

Za svetovno prvenstvo v poletih je bilo nemalo ljudi mnenja, da bi si zaslužil mesto v ekipi pred Domnom Prevcem, kar je ne nazadnje dokazal na letalnici v Oberstdorfu in Letalnici bratov Gorišek. Zakaj ste se takrat odločili za Domna, ki ni imel dobre sezone?
Za Domna smo vedeli, da je močan v Vikersundu. Ampak ni bil v igri za prvenstvo, če se ne bi brat Peter okužil s koronavirusom. Najti smo morali zamenjavo. V Planici doma je zelo dobro funkcioniral. Ko smo prišli v Oslo, je kazal zanimiv način skakanja. Takrat sem se odločil, da lahko s takšnim skakanjem osvoji tudi posamično medaljo v Vikersundu. Po zadnji tekmi je imel Žiga manjšo krizo. Spet odločitve, ki niso najbolj prijetne. Takrat smo se tako odločili. Z vidika kot ekipa. Na koncu je bil sicer šesti posamezno, vendar velik delež prispeval k zlati medalji. Lahko bi tudi Cene, Žiga in še sedem fantov. Kateregakoli bi dal v ekipo, bi lahko dobil zlato medaljo. Od sedmih fantov na ekipnih tekmah trije potegnejo kratko. Prejšnja leta bi moral iskati tri takšne, denimo. Pride takšna sezona. Ni najlažja odločitev, še vedno pa stojim za njo. Konec koncev smo imeli štiri med šest in zlato ekipno medaljo.

Foto: Grega Valančič/Sportida V tej sezoni ste imeli kar nekaj težkih odločitev. Na olimpijskih igrah ste se denimo morali odločiti in Laniška izločiti za ekipno tekmo. Cene je kratko potegnil na srednji napravi … Verjetno je bil tudi za vas to velik preizkus.
Za tisto odločitev, ki jo sprejmeš, moraš imeti trdno osnovo. Proučiti je treba vse, preden jo sprejmeš. Ko se odločim, v to verjamem, ker vem, da sem se v tistem trenutku prav odločil.

Kaj bo moral Domen Prevc spremeniti, da bo naredil napredek? Zadnja leta ga poslušamo, kako bo v pripravljalnem obdobju naredil napredek, a ga nato ne. In na koncu ni tega izplena, kot si ga želi sam, vi in tudi javnost.
Iz besed do dejanj. To bo moral narediti. Razmišlja in ve, da mora to narediti.

Sportal Junak se ima za sodobnega Japonca: Sem nor Japonec

Med A-reprezentanti sta še Tilen Bartol in Bor Pavlovčič. Zadnji je imel težave s "prekomerno" težo. Kaj se je dogajalo pri obeh?
Pri Boru vemo, kaj je bilo. Upam, da je zelo lepa šola za vse nas. Da bo iz te šole veliko potegnil. V Planici smo videli, da če kolikor toliko dobro funkcionira, je lahko med 15. Dobro, v drugi petkovi seriji je imel malce nesreče in je izpadel iz petnajsterice. Ve, česa je sposoben. Od njega je odvisno, ali bo naredil ali ne. Tilen je lepo funkcioniral na treningu tik pred zdajci, nato pa so malenkosti vplivale. Če ne premagaš pregrade, se ti ne izide. Toliko malenkosti vpliva. Kot denimo zdaj, da vsi dobro letijo.

Foto: Grega Valančič/Sportida Iz B-ekipe sta presenetila Cene Prevc in Lovro Kos. Kako gledate na njuno sezono? Izkazala sta se.
Lovro je lani že v Planici pokazal zelo lepe skoke. Tudi že pred tem v celinskem pokalu. Imel je lepo raven skakanja. Že takrat smo rekli, da ima fant potencial. Dogovorili smo se, da bo nadaljeval v B-ekipi, poleti pa nastopal čim več na tekmah grand prixa. Da se čim prej priključi A-ekipi. Veseli me, da smo dobro sodelovali z B-ekipo. Komunikacija z Igorjem Medvedom je bila dobra. Da sva si pomagala z nasveti. Edino tako lahko nastane večja ekipa, če vsi delamo za skupen cilj. Za Lovra me zelo veseli. Je super dečko, preprost fant. Uživa v skakanju, konstitucijo ima pravo. Veliko lahko naredi. Na njem je, da nadaljuje v tem ritmu. Če bo, lahko naredi še marsikaj.

Za Ceneta vemo, da je zelo nadarjen. Če ima glavo na pravem mestu, lahko zelo dobro funkcionira. Letos je naredil zelo velik premik. Nenehno je bil v senci bratov. Letos mu je uspelo stopiti ven iz sence. On je imel vseskozi status A-ekipe. Lepo smo delali in sodelovali z B-ekipo.

Foto: Grega Valančič/Sportida Kako boste sestavili reprezentanco za prihodnje leto? Boste gledali skupni vrstni red v svetovnem pokalu?
Načrte smo že delali, kako vse skupaj zapeljati. Z Igorjem se morava še pogovoriti, kako, koga kam dati in kam bo vse skupaj šlo. Konec koncev tudi nekaj mladincev zaključuje mladinsko reprezentanco. Zdaj bo nekaj več fantov. Šest takšnih imen je že bolj kot ne fiksnih. Potem bomo videli, kako široka bo. Veliko imen je še aktualnih. Po Planici bo čas za to in bomo sestavili ekipo.

Za dobrim konjem se vedno praši. Ali je že kdo trkal na vaša vrata in vas skušal zvabiti v svoje vrste?
Nihče še ni stopil v stik z mano. Očitno mislijo, da imam pogodbo podpisano dalj časa. Ta mi poteče po sezoni, a verjamem, da se bomo s Smučarsko zvezo Slovenije dogovorili. Mislim, da imamo odlično ekipo. Imamo kombinacijo starosti in mladosti. Verjamem, da smo dobro delali, da lahko še dodamo. In še domačo svetovno prvenstvo v Planici, ki je vrhunec. Želimo dobro nastopiti na domačih tleh.

Sportal V Planici več kulturnih in manj vinjenih gostov