"Če bo solidarnost in bo vse 'crknilo', se hudičevo motijo"

Kdo bo za pijačo dal, ko umrla bo država? Takšno vprašanje je nekako čutiti v slovenskih smučarskih skokih, ki ne bi radi potonili, če bi se morda uresničil črn scenarij na Smučarski zvezi Slovenije. O tem razumljivo nihče ne razmišlja, a je tudi jasno, da mora naša krovna smučarska organizacija za nazaj pokriti približno tri milijone evrov dolga.

Ne nedavnem izvršnem odboru so podali predlog o izvajanju desetletnega sanacijskega programa. Na skakalni del naj bi padlo kar 1,2 milijona evrov, največ od vseh disciplin, vključno z alpskimi smučarji.

"Vodstvo poudarja, da ima DPNC milijon izgube. Po naših podatkih so bili plačani vsi računi "

Vodstvo SZS naj bi ta znesek utemeljevalo na podlagi "izgube" skakalnega centra v Kranju, vendar predsednik odbora in zbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo Ljubo Jasnič pravi: "Dogovorili smo se, da se usedemo z direktorjem SZS in razčistimo nastal položaj. Vodstvo SZS poudarja, da ima DPNC Kranj milijon izgube. Po naših podatkih so bili plačani vsi računi in ni izgube. To moramo rešiti. Brez DPNC smo bosi. Dobili smo tudi pokrovitelja in s pomočjo fundacije zdaj uredili razsvetljavo. Prvi steber že stoji. Ta težava je rešena. Po izračunih, ki jih imamo, ni nobenega dolga znotraj DPNC. Center na leto stane 70 tisoč evrov in leta 2010 je bil sprejet sklep, da se ga pokriva iz naslova OK Planica. Kranj je pred dvorano za Planico. Brez njega Planice ne bo. Naj povem še to, da je prav leta 2010 Planica z izkupičkom (bilo je svetovno prvenstvo v poletih, op. p.) pokrila vse minuse na SZS. Takrat smo začeli praktično vsi z ničle. Kje je nastal dolg v tem času?"

"Skoki so edina disciplina na SZS, ki imajo rep in glavo"

Bolj oster je bil Jelko Gros, ki ima pri skokih funkcijo predsednika strokovnega sveta: "V zadnjih štirih letih so nordijske discipline naredile približno 240 tisoč evrov minusa. Za Kranj je bilo vse plačano iz javnih sredstev in s pomočjo sponzorjev, zato je nerazumno, da bi naši disciplini knjižili toliko posojila. Če bo tukaj solidarnost in bo vse 'crknilo', se hudičevo motijo. Skoki so edina disciplina na SZS, ki ima rep in glavo. Imamo dober tekmovalni sistem, ki ga večina nima. Poskrbimo, da skozi klubski program pridejo otroci do srednje šole. Tam se povezujejo s srednješolskim sistemom. Počakamo, da skakalec dozori. Imamo vse, kar imajo veliki."

Po izračunu desetletnega sanacijskega programa bi morali skoki v prvem letu plačati kar 300 tisoč evrov (vse nordijske discipline 395 tisoč evrov kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti). Jasnič ima rešitev, kako bo vse skupaj izpeljal: "Dodelili so nam takšen znesek, od tega imamo pri nordijskih disciplinah 175 tisoč evrov lastnega dolga. Na seji, ki smo jo imeli, smo se dogovorili za nekatere ukrepe, kako bomo privarčevali. Če bomo prišli na pozitivno bilanco in pridobili denar, ga bomo razdelili med tekmovalce in trenerje. Plusa ne bomo 'dali' SZS. Smo edina kura, ki nese zlata jajca. Naredili smo tako, da program ne bo trpel. V nasprotnem primeru ne bo uspehov in bomo v začaranem krogu – operacija uspela, pacient umrl. Mene moti samo to, da se ne razmišlja o prihodkovni strani. Razmišljajo le, kje zmanjšati …"

Skoki so šport, ki ima zagotovljeno infrastrukturo, da lahko nastajajo tekmovalci kova Peter Prevc, Robert Kranjec … Pred 20 leti so sprejeli sistem, plod vsega pa je zdaj 70 skakalnic, od tega 60 pokritih s plastiko. Postavljena je piramida, vsi poudarjajo, da skakalcem in skakalkam lahko uspe. "Če se ta sistem poruši, bodo skoki zgodovina. Tega ne bom dovolil. Pri skokih je sistem zelo dobro postavljen," poudarja Jasnič.

"Že vrsto let iščejo čudežnega menedžerja. Dedka mraza ni."

Gros ob tem izpostavlja vlogo predsednika zbora in odbora, ki vlaga veliko napora, da so stvari pri skokih urejene: "Ljubo veliko naredi, da skoki dobijo denar. Večino uredi on, ne menedžment SZS. Že vrsto let iščejo čudežnega menedžerja, da bi prinesel nov sistem in veliko denarja. Dedka Mraza ni. Vsi, ki so prišli, so imeli lepo plačo in so se ukvarjali z reorganizacijo. Eden od naših predlogov je, da se sistem vrne v leto 2005, ko so discipline same odgovarjale zase. Danes pa so reorganizacije, vse več ljudi je zaposlenih, medtem ko na prihodkovni strani ne delajo veliko."

Vodilnim na Smučarski zvezi Slovenije je spodletelo, da bi zadržali Telekom Slovenije, kar pri skokih pomeni sto tisoč evrov primanjkljaja na prihodkovni strani. Jasnič pravi, da bodo naredili vse, da najdejo nekoga, ki bo pokril luknjo. Nasproti naj bi jim prišel tudi OK Planica, s katerim bodo vzajemno sodelovali. Dobrodošlo bi bilo, da bi ljubitelji skokov marca spremljali polete na Letalnici bratov Gorišek, ne skokov na Bloudkovi velikanki, kajti poleti na letalnici vendarle prinesejo potreben denar za razvoj skokov pri nas, saj je tisti konec tedna v dolini pod Poncami bistveno več gledalcev, ki jih zanima slovenska marčevska norost.