Nedelja, 3. 7. 2011, 7.33
8 let, 7 mesecev
Nekdaj Federer in Nadal, danes Nadal in Đoković
Minili so časi, ko je sveta angleška trava zardevala od nepredvidljivosti. V obdobju od leta 1983 do 2003 se v finalu nikdar nista srečala najvišje postavljena nosilca. Nikdar. Po dveh desetletjih udomačene vznemirljivosti pa se je v srcih ljubiteljev rumene žogice naselil sum, da je lovorika dostopna le še najboljšim na svetovni lestvici. Kar sedemkrat v zadnjih osmih izvedbah Wimbledona se je pripetilo, da sta se v finalu srečala prvi in drugi nosilec. Glavna krivca sta seveda Roger Federer in Rafael Nadal. Prvi se je še drugič zapored presenetljivo poslovil v četrtfinalu, Španec pa vztraja do zadnjega. Branilec naslova ne popušča. Preskočil je že šest stopničk in si zagotovil odločilni sedmi dvoboj, ki bo odigran na sveto nedeljo. Wimbledonski praznik.
A pozor. Tokrat bo na drugi strani stal srbski izzivalec, 24-letni Đoković, ki je v tej sezoni dobil vse štiri medsebojne dvoboje. Dva na trdi, dva na peščeni podlagi. Dobil je še kopico drugih. Spodrsnilo mu je le enkrat, v polfinalu Roland Garrosa (Federer), drugače pa je tekmece samo v tem letu razžalostil 47-krat. Nič čudnega, da je seštevek točk, ki odreja uvrstitev na svetovni jakostni lestvici, po zagotovoljeni udeležbi v finalu pokazal, da bo svet v ponedeljek spoznal novega vladarja. Samozavestnega ''Noleta'', ki bo vzporedno s svojim prvim nastopom v finalu Wimbledona naskakoval še krstni prestižni naslov na travi. ''Ko sem bil star štiri, pet let in prvič malce bolj zares spremljal tenis, mi je ostal Wimbledon v posebnem spominu. Vedno ga bom pomnil kot turnir s posebno vrednostjo,'' sporoča Novak Đoković, 25. igralec v zgodovini teniške igre, ki bo po uvedbi računalniške lestvice zasedel prvo mesto na jakostni lestvici. Tudi v primeru nedeljskega poraza, kar bi ga lahko navdalo še z dodatno sproščenostjo. Sploh v psihološkem smislu, ki nosi pri teniških obračunih vse prej kot nepomembno vlogo.
Novi atomski dvojec
Teniški svet je še nedolgo nazaj pomnil rivalstvo Federer – Nadal, ki si je polnil žepe z lovorikami na vsakem koraku, predvsem turnirjih za nagrado grand slam. Zdaj so se časi, z njimi vred pa tudi navade, spremenili. Zdaj je neprepričljivega Švicarja s slavnostnega odra izpodrinil samozavestni ''Nole'', ki je v paru s Špancem poskrbel za novi atomski dvojec, kateremu tekmeci ne znajo več stopiti na prste. Od Federerjeve zmage na OP Avstralije 2010 sta si na naslednjih petih grand slamih naslove razdelila le (še) Rafael in Novak. Tradicija se bo nadaljeval tudi danes. ''Prvo polovico leta je odigral neverjetno. Lahko mu le čestitam, saj je to izjemen, fantastičen dosežek,'' je zmagovalni niz tekmeca v tem letu pohvalil Rafael Nadal, ki je resda izgubil vse letošnje dvoboje s Srbom, ima pa vendarle spodoben razlog za (skrito) tolažbo.
Na turnirjih za grand slam proti Srbu še ni izgubil. V petih medsebojnih nastopih. V skupnih zmagah vodi s 16:11, kar pa vseeno ne bo preprečilo že zacementirane menjave na vrhu, ki bo uradno nastopila v ponedeljek. Če bi Nadal ubranil naslov, bi vsaj delno zacelil rane. Dokazal bi, da je neverjetno razpoloženi srbski fenomen le iz premagljivega testa, pridobil pa bi tudi boljše izhodišče za naskakovanje prvega mesta. Hkrati bi vknjižil že 11. naslov na grand slamih, s čimer bi postal četrti najbolj trofejni igralec vseh časov. Po Federerju (16 grand slamov), Petu Samprasu (14) in Royu Emersonu (12) bi se z 11 naslovi izenačil s Švedom Björnom Borgom, zaradi mladosti (25 let) pa bi lahko v prihodosti naskakoval tudi absolutni rekord Švicarja. Navsezadnje je oddaljen le še šest lovorik. Z nedeljsko v Wimbledonu bi razliko elegantno znižal na pet. Ker pa je tudi pet let mlajši, se mu v primerjavi s Švicarjem prav nič ne mudi, saj se mu obeta še kopica novih priložnosti. A najprej mora za dovoljenje vprašati novopečeno številko ena, kanček mlajšega Đokovića.