Nekateri so presenečeni, če dobijo žogico pod noge (video)

Najboljši teniški igralci in igralke so se z rdečega peska že preselili na travnato podlago. Ravno te dni potekata prva dva turnirja. Prvi poteka na Nizozemskem, drugi pa v Stuttgartu, kjer so se po dolgih letih organizatorji odločili, da se bo od zdaj naprej igralo na travi. Tam igra tudi Rafael Nadal, ki je prvi nosilec turnirja. Dekleta pa se merijo v Nottinghamu in Rosmalenu.

Na travi se je do zdaj najbolje znašel Roger Federer. Če mnogi Rafaela Nadala imenujejo za kralja peska, bi lahko za Rogerja Federerja rekli, da je kralj trave. Švicar je na tej razmeroma hitri podlagi dosegel 131 zmag in le 19 porazov, kar ga na večni lestvici uvršča na prvo mesto. V svoji karieri je dosegel 14 lovorik. Sedemkrat je dobil znameniti Wimbledon, prav tolikokrat pa je turnir v Halleju.

Na travi ni ključen začetni udarec

Na drugem mestu je Američan John McEnroe (119 zmag-20 porazov), tretji je Šved Bjorn Borg, ki je tri leta zapored osvojil OP Francije in Wimbledon, četrto mesto pa zaseda še en Američan Pete Sampras, ki je svoje čase kraljeval v All England Club.

In kaj potrebuje igralec, če želi, da mu uspe na travi? "Igralec se mora dobro gibati po igrišču in mora biti dober atlet. Ko sem jaz igral, so mnogi menili, da je ključni element igre na travi začetni udarec, vendar sam sem bil vedno mnenja, da je bolj pomembno vračanje servisov (return)," je povedal sedemkratni zmagovalec Wimbledona Pete Sampras. "Klasični igralec na travi mora imeti dober vole, ob tem pa mora še dobro servirati," je razkril John Newcombe, ki je na travi dominiral v sedemdesetih letih.

Sampras je ob prehodu na travo potreboval le nekaj manjših popravkov

Veliko igralcev ima kar precej težav s prehodom z rdečega peska na travo. Podlaga je nekoliko hitrejša in žogica se manj odbije. Teh težav nista imela Pete Sampras in John Newcombe. Za njiju je bilo to nekaj povsem naravnega. "Vse skupaj je bolj v glavi, morda so bili potrebni le kakšni manjši popravki pri udarcih," je razkril Sampras.

V devetdesetih letih je na travi prevladovala igra servis-vole. Ljubitelji tenisa se bodo zagotovo spominjali Borisa Beckerja, ki je na igrišču kazal veščine nogometnega vratarja. Pozneje se je slog igranja spremenil, saj se je igra odvijala na osnovni črti. Leta 2002 sta se v velikem finalu Wimbledona pomerila igralca, ki sta bila bolj domača v igri z osnovne črte, Lleyton Hewitt in David Nalbandian. Na koncu se je zmage veselil Avstralec.

Težava ni v hitrosti igrišča

John Newcombe meni, da današnji igralci niso vešči igranja na mreži. "Večina igralcev lahko odigra vole le nad mrežo, le malokdo pa zna odigrati vole pod mrežo, kot sta to znala Stefan Edberg in Patrick Rafter. Težava ni v hitrosti igrišča, ampak igralci nimajo pravega občutka. Igralci danes udarijo žogico z vso močjo in ko pridejo na mrežo so presenečeni, ko žogico dobijo pod noge. Teh veščin se po navadi naučiš med 10 in 15 letom."