Borisu Beckerju se je pri sedemnajstih letih končalo običajno življenje

Boris Becker je bil v času svojega igranja zelo priljubljen športnik, s svojimi prigodami pa je velikokrat polnil tudi rumene strani. V življenju ga je najbolj zaznamovala prva zmaga v Wimbledonu. Becker je bil takrat star šele sedemnajst let in še danes velja za najmlajšega igralca, ki je osvojil prestižni turnir na sveti travi. Kot pravi, ni imel niti časa sanjati, to je bil zanj vrh Mount Everesta.

Pričakalo ga je 50 tisoč ljudi

"Prvič je turnir spremljal tudi predsednik države. To se prej ni nikoli zgodilo. Po tem me je v domovini čakal sprejem kot za papeža. Iz odprtega avtomobila sem pozdravljal ljudi, zbralo se jih je okoli 50 tisoč. Nisem vedel, kaj se mi dogaja, ker v kraju, kjer sem odraščal, živi deset tisoč ljudi. Bilo je kot v sanjah, vendar sem takrat dojel, da je to konec mojega običajnega življenja."

Od tistega dne, ko je postal slaven, se je boril z mediji in pritiski. "Mlad človek, kot sem bil takrat, se mora še najti. To je dolg proces in vedeti je treba, da človek ni stroj in da ima v življenju še druge interese poleg tenisa. Tenis mi je dal vse v življenju. Še naprej sem osvajal turnirje, bil v vrhu svetovnega tenisa, vendar sem bil tudi mlad. Rad sem hodil ven, saj sem želel imeti poleg tenisa tudi običajno življenje. K sreči takrat še ni bilo družabnih omrežij in interneta, ker bi se naslednje jutro že vse razvedelo."

Z Michaelom Stichem nista dolgo govorila

Pozneje je s prisotnimi delil tudi zanimivo zgodbo z olimpijskih iger v Barceloni, kjer je leta 1992 igral skupaj z rojakom Michaelom Stichem. "Bila sva velika rivala in praktično nisva govorila, niti takrat, ko sva igrala v dvojicah. Ko sva v Barceloni oba izpadala v posamičnih dvobojih in med dvojicami prišla do četrtfinala, sem rekel: 'Morava se usesti skupaj in narediti načrt, ker bova igrala proti odličnima Špancema Sergiu Casalu in Emiliu Sanchezu ter seveda proti 12 tisoč ponorelim španskim navijačem.' Takrat sva začela sodelovati, na koncu pa tudi zmagala na olimpijskem turnirju."

Na zabavo je povabil pol olimpijske vasi

Legendarni Nemec je bil znan po tem, da se je znal po svojih velikih uspehih tudi poveseliti. Nič drugače ni bilo na olimpijskih igrah. "Na zabavo sem povabil pol olimpijske vasi. Nekatere ljudi sem takrat videl prvič in zadnjič. Dolgo smo proslavljali. Veste, kdo ni prišel? Stich. On je v dresu, s katerim je osvojil lovoriko, odšel na letališče in naravnost v Nemčijo. Pred nekaj tedni sem ga srečal v Hamburgu in vprašal me je, ali se še spomnim, kako sva skupaj osvojila olimpijsko medaljo. Odgovoril sem mu pritrdilno, nato pa mi je rekel: 'To je res velik uspeh, ne vem, zakaj ga nikoli nisva proslavila. Veš, enkrat bi morala to narediti.'" Tako so Beckerjeve besede povzeli na spletni strani blicsport, s to zgodbo pa je v dvorani poskrbel za huronski smeh.