Vlado Ilievski: Seveda je glede Olimpije čutiti nekaj grenkobe

Vlado Ilievski je po prijateljski tekmi Makedonije in Slovenije nekoliko potožil nad svojim aktualnim stanjem glede klubske kariere. Nekdanji košarkar Partizana, Barcelone, Lottomatice, Virtusa Bologne, Siene in Tau Ceramice je med vsemi omenjenimi evropskimi velikani kot najljubši klub izbral Union Olimpijo. Vendar se po eni boljših evropskih sezon ljubljanskega evroligaša z vodstvom kluba še ni pogovarjal o morebitnem nadaljnjem sodelovanju, pa čeprav bi si to še kako želel. Poudarja, da ob tem čuti nekaj grenkobe, zamere zaradi tega ne goji, a pravi, da nikoli ne bo zaprl vrat Olimpiji. O Sloveniji ta 31-letni organizator igre pravi, da lahko v Litvi končno osvoji težko pričakovano medaljo.

Kakšen je vaš trenutni klubski status? Nekaj časa se je omenjal celo Panathinaikos … Sprejel bom ponudbo, ki mi bo ustrezala in bo najboljša za nadaljevanje moje kariere. Union Olimpiji nikoli ne bom zaprl vrat. To je klub, ki ga imam najrajši od vseh, pri katerih sem igral. Upam, da bo Olimpija z mano ali brez mene imela takšno sezono, kot jo je imela letos, predvsem v Evropi, seveda. Sašu Filipovskemu in celotnemu klubu želim vso srečo in da bi se ponovila lanska zgodba. Dokler ljudje v takšnem številu prihajajo na tekme, se vlečni konj slovenske košarke nima česa bati.

Ali od prihoda Saša Filipovskega na mesto trenerja pri Olimpiji z vami niso navezali stika? Ne, klica iz Uniona Olimpije ni bilo, vendar je to njihova odločitev. Sam klubu, kot sem že dejal, nikoli ne zapiram vrat. Očitno imajo zdaj drugačno idejo in vizijo in če me ne vidijo v tem, jim v nadaljevanju želim veliko sreče. Zagotovo pa vedo, kaj počnejo. Poznam Filipovskega in vem, da ima določeno vizijo. Upam pa, da jo bo izpeljal, tako kot si želi.

Ali ob tem, glede na to, koliko vam pomeni ta klub, čutite kaj grenkobe? Seveda je čutiti nekaj grenkobe, še posebej po takšni sezoni in naporu, ki sem ga vložil. Za Union Olimpijo sem in bi dal vse. Če priznam, sem pričakoval klic iz kluba, a, kot poudarjam, želim si, da košarka v Ljubljani spet doživi takšno zgodbo, kot jo je v pretekli sezoni. Seveda je ob tem za vrhunske rezultate nujna podpora polnih Stožic.

Kako pa sprejemate odločitev kluba, pri katerem ste bili tudi v manj prijetnem obdobju? Jemljem jo kot pravi profesionalec. Je pa dejstvo, da ne nameravam nikoli dokončno končati zgodbe v povezavi z Olimpijo. Nadejam se kakšnega klica v prihodnje in vedno sem se pripravljen vrniti.

Ozrimo se še na reprezentančno stran. Kaj lahko poveste o makedonski reprezentanci? Makedonija bo na Eurobasketu igrala brez posebnega pritiska, saj nam že vsaka zmaga pomeni veliko. Na prvenstvu je treba trikrat zmagati, če se želiš prebiti v naslednji del tekmovanja, kar je veliko. Skupine so izenačene, razen seveda prvih dveh nosilcev, in na vsaki tekmi bomo skušali izkoristiti napake nasprotnika.

Je za Makedonce dosegljiv tudi drugi del EP v Litvi? Želimo seveda igrati v drugem delu prvenstva, podobno kot na Poljskem, kjer pa na žalost zaradi operacije nisem mogel pomagati soigralcem. Vendar je pred nami nova zgodba in novo prvenstvo. Za nas, Makedonce, je pomembno predvsem, da imamo neko kontinuiteto. V zadnjih dveh letih imamo precej mladih fantov, ki zelo solidno igrajo, a v makedonskih klubih. To je majhen hendikep, saj na takšnih prvenstvih štejejo tudi izkušnje. Trenutno pa jih imamo veliko manj kot na primer Slovenija. Sproščenost pa je naš adut, s čimer bomo skušali presenetiti vsakega v skupini.

Proti Sloveniji ste veliko metali z razdalje, predvsem za tri točke. Je to vaš način igre? Vsekakor, naša igra je predvsem poskušati s čim več meti z razdalje.

Kaj pa slovenska reprezentanca? Kako gledate na to, da spet ni v polni postavi? Odkrito povem, da bom navijal za Slovenijo. V vseh teh letih je imela vrhunsko ekipo za največje dosežke, še posebej zdaj, ko se je vrnil tudi Erazem Lorbek. Seveda pa manjka precej igralcev svetovnega formata. Vemo, kaj se je zgodilo na Poljskem, ko jih je veliko manjkalo, a je bila izjemna kemija v ekipi in je le malo zmanjkalo do medalje. Ta ekipa je verjetno celo malo boljša. Upam, da je tudi kemija prava in verjamem v lep uspeh. Še posebej, ker jih vodi gospod Božidar Maljković.

Ali lahko po vašem mnenju Slovenija osvoji tudi tako želeno medaljo? Zagotovo. Določene stvari se morajo "poklopiti", kot rad rečem, in upam, da se bodo zares.