Noben igralec na svetu ne podcenjuje Bojana Tokiča. Tudi Kitajci ne!

Simpatični Novogoričan, ki vedno očara s svojo neposrednostjo, je po svetovnem prvenstvu spregovoril o svojih predstavah v hramu namiznega tenisa Bercyju, o izplenu slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu, o tem, zakaj so Kitajci izgubil naslov prvaka v moških dvojicah in mešanih parih, o potencialu, ki ga ima Evropa, in še o marsičem. Tega intervjuja vsekakor ne smete spregledati!

Pred svetovnim prvenstvom niste rezultatsko blesteli, zato vas nismo mogli najti med 32 nosilci. A prav na svetovnem prvenstvu ste eksplodirali, v 2. krogu premagali klubskega kolega, 25. nosilca Nemca Bastiana Stegerja, se vrnili med najboljših 32 igralcev sveta in izenačili svoj največji uspeh na svetovnih prvenstvih. Je bila to premišljena taktika: da ste top formo tempirali prav za SP in da ste z rezultati pred SP-je skušali preslepiti tekmece …? Drži, da sem februarja nekoliko slabše odigral dva turnirja serije world tour v Kuvajtu in Katarju. Izgubil sem dvakrat v prvem krogu z igralcema, ki sta na svetovni lestvici nižje uvrščena od mene. Zaradi tega sem izgubil nekaj točk za svetovno lestvico in posledično na svetovnem prvenstvu nisem bil med 32 nosilci. Velikokrat sem že dokazal, da maja igram najboljše v koledarskem letu. Zato sem verjel, da bom tudi tokrat odigral dobro. Nisem igral svojega najboljšega namiznega tenisa, ampak lahko rečem, da sem bil dobro pripravljen.

Preboj med najboljših 16 vam je preprečil stari znanec, drugi nosilec Kitajec Ma Long. Maščevanje za tesen poraz na svetovnem prvenstvu v Rotterdamu 2011 ni uspelo. Ste si mogoče želeli kakšnega drugega nasprotnika, ki bi vas podcenjeval, ter bi imeli posledično večje možnosti za napredovanje? Noben igralec na svetu ne podcenjuje Bojana Tokiča. Tudi Kitajci ne. Prav dobro se spominjajo moje lanskoletne zmage nad njihovim Hao Shuaiem v tekmi Evropa proti Aziji. Tudi Chen Qi je proti meni že izgubil. Lahko še omenim dve senzacionalni tekmi z Ma Longom na svetovnih prvenstvih v Zagrebu 2007 in Rotterdamu 2011, ko so samo malenkosti odločile v njegovo korist ... Zhang Jike je imel v Dubaju 2011 na turnirju world tour z menoj obilico težav in me je komajda premagal 4 : 2 ... Lahko rečem, da imam smolo, da sem po Zagrebu 2007 in Rotterdamu 2011 v Parizu 2013 spet naletel na Ma Longa, čeprav je bilo še veliko drugih igralcev, ki bi bili seveda premagljivi.

Epski dvoboj z Ma Longom pred dvema letoma si je na spletu ogledalo 176.000 ljudi, letošnji spopad na SP-ju v Parizu do zdaj 6.000. Ali to pomeni, da vajin zadnji spopad ni bil namiznoteniška poslastica in da ste bili tokrat nekonkurenčni? Ta dvoboj pred dvema letoma je bil definitivno najlepši, če ne najboljši v Rotterdamu. Tekma je bila na vrhunskem nivoju. Težava je, da lahko jaz tako igro pokažem enkrat v karieri, Ma Long pa najbrž na vsakem svetovnem prvenstvu. Vsi moji namiznoteniški elementi so bili 100-odstotni: forehand, backhand, gibanje, taktika, psihična priprava ... Zato se je marsikateri oboževalec namiznega tenisa veselil najinega dvoboja v Parizu.

Tekmovanja v dvorani Bercy so vedno postregla s pravim spektaklom. Ste imeli na tokratnem svetovnem prvenstvu občutek, da tekmujete v športu, ki je izjemno priljubljen? Je bila dvorana ponavadi nabito polna? Kateri navijači so bili bolj glasni – tisti, ki so bodrili evropske tekmovalce, ali Kitajci. Bercy je neverjeten. To so namiznoteniške olimpijske igre. Dvorana je bila skorajda polna, vendar je treba povedati, da je bilo leta 2003 še več ljudi. Mislim, da niti Azijci ne morejo napolnit tako velike dvorane, kot jo lahko Evropa v Franciji ali Nemčiji. Namizni tenis definitivno spada med dobro obiskane in priljubljene športe.

V drugem krogu SP-ja ste ostali osamljeni slovenski jezdec. Ste zaskrbljeni nad prihodnostjo slovenske namiznoteniške reprezentance ali ste opazili kakšen napredek? Moška reprezentanca je izvlekla skorajda maksimum na tem svetovnem prvenstvu. Rekel sem skorajda samo zaradi tega, ker se Jan Žibrat ni uvrstil med najboljših 128. V primeru, da bi se, bi bil to maksimum. Mogoče bi lahko rekli, da smo presegli vsa pričakovanja.

Rezultatski cilj na svetovnem prvenstvu ste dosegli. Kaj pa vaša igra? Imate še veliko rezerv? Pri 32 letih ne moremo govoriti o nekakšnih rezervah. Lahko govorimo o niansah, ki bi se jih dalo izboljšati. Seveda jih imam že v glavi in bom delal na tem.

Kitajska je na zadnjih štirih svetovnih prvenstvih osvojila naslove svetovnih prvakov v vseh petih kategorijah – moški in ženske posamezno, moške in ženske dvojice in mešane dvojice. Ne le, da so jim letos po 24 letih zlato v mešanih dvojicah speljali Severnokorejci. Kitajci so osvojili samo bron, saj so bili srebrni Južnokorejci. Kitajci so grenki poraz doživeli tudi v konkurenci moških dvojic, kjer sta slavila Tajvanca. Kitajska nepremagljivost torej ni več mit, ki se ga ne da zrušiti … So imeli Kitajci samo slab dan ali drugi prevzemajo njihovo vodilno vlogo? Za namizni tenis je dobro, da tudi drugi zmagujejo, ne samo Kitajci. Nihče ne bo vzel prestola Kitajcem. Ker so v namiznem tenisu najbolj prestižne posamezne lovorike, predvidevam, da so Kitajci manj truda vložili pri dvojicah in mešanih dvojicah. Ampak ne smemo pozabiti, da bo čez dve leti svetovno prvenstvo na Kitajskem in tam bodo Kitajci zagotovo stvari spet postavili na svoje mesto.

Ima tudi Evropa potencial, da v bližnji prihodnosti pobere naslov prvaka v kateri izmed kategorij? Ali pa bo še nekaj časa rezerviran za Vzhodnjake? Ne, nima. Prej bi rekel, da ima Evropa potencial za medaljo. Tukaj predvsem mislim na Bolla in Ovčarova. Sicer Timo ne vlaga dovolj, da bi kaj naredil na svetovnem prvenstvu. Daje občutek, da mu zadošča 5. mesto na svetovni lestvici. Ovčarov pa je zelo motiviran. Veliko truda je vložil pred svetovnim prvenstvom. Zelo dobro se je pripravljal na Kitajce. Definitivno ni računal, da mu bo pot prekrižal reprezentančni kolega Patrick Baum in da sploh ne bo prišel do Kitajcev.

Kakšni izzivi še čakajo Bojana Tokiča do konca sezone? Na katerih tekmovanjih bomo lahko za vas navijali in stiskali pesti? Ne načrtujem velikih tekem. Zaradi olimpijskih iger v tej sezoni ni bilo nobenega premora. Komaj sem čakal, da se vse konča. Sicer bom odigral še nekaj ekshibicijskih tekem. Malo za popularizacijo namiznega tenisa v eksotičnih državah. Tudi to je zanimivo.