Petek, 19. 4. 2024, 4.05
6 mesecev, 4 tedne
Na današnji dan (19. april) …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
7
... leta 2007 je najboljša hrvaška smučarka vseh časov Janica Kostelić uradno objavila, da končuje kariero. Zaradi številnih poškodb ni smučala že od konca sezone 2006, zato njena upokojitev ni bila nepričakovana.
Kostelićeva je hrvaško smučanje postavila na svetovni zemljevid s 30 zmagami v svetovnem pokalu. S štirimi zlatimi olimpijskimi medaljami in petimi naslovi svetovne prvakinje pa tudi v svetovnem merilu velja za eno od najuspešnejših smučark vseh časov.
V svetovnem pokalu je izvrstna Zagrebčanka debitirala leta 1998, ko je bila stara 16 let, kariero, v kateri je trikrat zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala (v letih 2001, 2003 in 2006), pa je končala pri 25 letih. Upokojila se je mlada, a so jo v zadnjih tekmovalnih sezonah pestile zdravstvene težave. Prestala je kar deset operacij kolen, težave pa je imela tudi s ščitnico.
Več velikih kristalnih globusov od Kostelićeve so osvojile le Avstrijka Annemarie Möser-Pröll (rekordnih 6), Američanka Mikaela Shiffrin (5) in njena rojakinja Lindsey Vonn (4). Legendarna hrvaška smučarka si četrto mesto na večni lestvici deli z Avstrijko Petro Kronberger in Švicarko Vreni Schneider.
... leta 2021 je bila Evropa priča nogometnemu potresu, kakršnega ne pomni. Dvanajst vplivnih evropskih klubov je ustanovilo superligo. Čeprav jim je Evropska nogometna zveza (Uefa) dala vedeti, da jih v tem primeru čakajo številne sankcije, jih to ni ustavilo pri ustanovitvi tekmovanja, ki bi jim zagotavljal še večji zaslužek. Za ligo se je najprej zbralo 12 evropskih velikanov AC Milan, Arsenal, Atletico Madrid, Chelsea, Barcelona, Inter Milan, Juventus, Liverpool, Manchester City, Manchester United, Real Madrid in Tottenham, a se je ideja po pritisku javnosti in jeznih navijačev razblinila v prah.
... leta 2023 se je slovenski kolesarski super šampion Tadej Pogačar vnovič vpisal v zgodovino. Z zmago na dirki Valonska puščica je postal sedmi kolesar v zgodovini, ki se lahko pohvali z zmagami na vseh treh prestižnih ardenskih klasikah. Na Liege-Bastogne-Liege je bil najboljši leta 2022, zmagi na dirki Amstel Gold pa je na današnji dan dodal še Valonsko pušcico.
Zgodilo se je še:
Leta 1897 je na prvem bostonskem maratonu zmagal ameriški tekač John J. McDermott s časom 2;55:20. Bostonski maraton je danes najstarejša tovrstna vsakoletna tekaška preizkušnja na svetu.
Leta 1957 je londonski nogometni klub Chelsea na gostujočo tekmo proti Newcastleu odpotoval z letalom in postal prvo angleško moštvo, ki je za odhod na tekmo uporabilo letalski prevoz.
Leta 1958 je eden od najslavnejših otoških nogometašev Bobby Charlton prvič zaigral za angleško reprezentanco, ko je ta na Hamden Parku v Glasgowu premagala Škotsko s 4:0. Charlton je v 66. minuti zabil prvi gol, ki mu jih je nato sledilo še 48 v skupno 106 reprezentančnih tekmah.
Leta 1970 se je rodila britanska atletinja Kelly Holmes. V zadnjem desetletju je bila ena izmed najboljših tekačic na srednje proge na svetu. Bila je ena izmed zvezdnic olimpijskih iger leta 2004 v Atenah, ko je v tekih na 800 in 1.500 osvojila zlato.
Leta 1972 argentinski nogometni zvezdnik Mario Alberto Kempes prvič oblekel majico z državnim grbom in v tekmi reprezentanc do 18. leta v Cannesu k zmagi nad vrstniki iz Portugalske s 3:1 prispeval tudi en zadetek. Prvi "pravi" reprezentančni nastop pa je Kempes imel jeseni 1973, ko je kot 19-letnik zaigral proti Boliviji v južnoameriških kvalifikacijah za SP 1974.
Leta 1972 se je rodil brazilski nogometaš Rivaldo. Kariero je začel v Brazilji, kjer je igral za Mogi Mirim, Corinthians in Palmeiras. Leta 1996 je prestopil v Španijo k Deportivu iz La Corune, nato v Barcelono, kasneje v Milan, nato v Olympiacos … Za brazilsko reprezentanco je odigral 72 tekem in dosegel 34 golov. Največji uspeh je bil naslov svetovnega prvaka leta 2002, ko so Brazilci v finalu v Jokohami premagali Nemce z 2:0.
Leta 1987 se je rodila ruska teniška igralka Marija Šarapova. Pri šestih letih je legendarna Martina Navratilova v Moskvi videla njen velik talent in staršem priporočila, da jo pošljejo na trening v ZDA. Na teniški akademiji v Bradentonu na Floridi je lepotica izpopolnila svoje znanje. Profesionalka je postala leta 2001, dve leti pozneje je v Tokiu dobila svoj prvi turnir WTA. Svojo največjo zmago v karieri je dosegla julija 2004 v Wimbledonu. Leta 2006 je bila najboljša na OP ZDA, leta 2008 pa v Melbournu.
Leta 1987 je legendarni ameriški košarkar Julius Erving odigral svojo zadnjo tekmo v ligi NBA.
Leta 1991 je ameriški boksar Evander Holyfield v 12 rundah premagal rojaka Georgea Foremana in osvojil naslov svetovnega prvaka težke kategorije.
Leta 2000 je Real iz Madrida s sijajno igro na Old Traffordu premagal Manchester United s 3:2 in se uvrstil v polfinale lige prvakov.
Leta 2000 je ameriški košarkar Charles Barkley po 16 letih igranja košarke zaključil svojo športno pot. Za slovo od košarkarskih igrišč se je sicer odločil že decembra 1999, potem ko si je na tekmi proti Philadelphii poškodoval koleno, dokončno pa se je poslovil na zadnji tekmi Houston Rockets v rednem delu proti Vancouvru.
Leta 2005 so košarkarji litovskega moštva Lietuvos Rytas pod vodstvom slovenskega trenerja Toma Mahoriča osvojili Pokal Uleb, potem ko so v finalu v Charleroiju premagali grški Makedonios z 78:74.
Leta 2010 je protidopinško sodišče pri Italijanskem olimpijskem komiteju zaradi uživanja dopinga z devetmesečno prepovedjo igranja kaznovalo romunskega nogometaša Fiorentine Adriana Mutuja.
Leta 2012 so v Bergamu pokopali italijanskega nogometaša Piermaria Morosinija, ki je v soboto zaradi zastoja srca umrl med tekmo druge lige med Pescaro in Livornom.
Leta 2014 je slovenska telovadka Teja Belak na svetovnem pokalu v Ljubljani poskrbela za prvo slovensko zmago pod Rožnikom.
Leta 2017 je nekdanji zvezdnik ameriškega nogometa NFL Aaron Hernandez v zaporu, kjer je prestajal dosmrtno kazen zaradi umora, storil samomor.
Leta 2022 sta slovenska kolesarska zvezdnika Tadej Pogačar in Primož Roglič na posodobljeni lestvici Mednarodne kolesarske zveze (Uci) ostala na prvih dveh mestih. Na četrto mesto pa se je prebil tretji Slovenec med kolesarsko elito, Matej Mohorič.
Rodili so se:
1953 nekdanja italijanska atletinja Sara Simeoni
1954 nekdanji angleški nogometaš Trevor Francis
1956 nekdanja britanska te niška igralka Sue Barker
1960 nekdanji avstralski nogometaš Roger Merrett
1969 nekdanji švedski nogometaš Stefan Schwarz
1969 nekdanja madžarska šahistka Zsuzsanna Polgar
1970 nekdanja britanska atletinja Kelly Holmes
1971 nekdanji slovenski vaterpolist Krištof Štromajer
1972 nekdanji brazilski nogometaš Rivaldo
1975 nekdanji finski nogometaš Jussi Jääskeläinen
1977 nekdanji kamerunski nogometaš Lucien Mettomo
1978 nekdanji argentinski nogometaš Gabriel Heinze
1981 nekdanji češki hokejist Martin Havlat
1982 češki rokometaš Filip Jicha
1987 nekdanja ruska teniška igralka Marija Šarapova
1987 angleški nogometaš Joe Hart
1989 avstrijski nogometaš Marko Arnautović
1990 mehiški nogometaš Hector Herrera
1991 kanadski košarkar Kelly Olynyk
1994 irski veslač Paul O'Donovan
1995 švicarski nogometaš Kevin Mbabu
1995 ekvadorski nogometaš Carlos Gruezo
1996 norveški smučarski tekač Erik Valnes
7