Luka Dončić
Primož Roglič
Jan Oblak
Četrtek, 13. 12. 2018, 20.30
5 let, 4 mesece
TOP 10
Kaj imajo skupnega Dončić, Zahović in Oblak?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,75
Cankarjev dom bo prireditev športnik leta gostil prihodnjo sredo.
Prihodnjo sredo bo Društvo športnih novinarjev Slovenije na tradicionalni prireditvi razglasilo najboljše športnike v državi. Prvi favorit za športnika leta je Luka Dončić, ki zdaj še spada v skupino izjemnih športnikov brez te laskave lovorike.
Razprave o (ne)ustreznosti ali (ne)upravičenosti podeljenih priznanj so postale že del železnega repertoarja prireditve Športnik leta, ki bo tokrat na sporedu prihodnjo sredo. Kljub izrazitemu favoritu bo verjetno podobno tudi tokrat, predvsem v moški konkurenci, saj se bodo ob bližajočem se koncu rezultatsko izjemno plodnega leta na tehtnici znova znašli uspešni športniki iz različnih panog. Zanesljivo bodo brez priznanja ostali kakšen dobitnik olimpijske kolajne, kakšen prejemnik odličja na evropskem prvenstvu, več izjemnih posameznikov iz ekipnih športov … Zaradi močne konkurence, razpršenosti glasov in pogosto konservativnega točkovanja, ki prednost daje športnikom iz individualnih panog, je sicer v preteklosti brez priponke športnika leta ostala plejada odličnih posameznikov. V tokratni rubriki top 10 ponujamo deseterico tistih, ki se nikoli niso znašli na prestolu …
Zlatko Zahović
Danes ga poznamo kot športnega direktorja NK Maribor, a na prelomu med stoletjema je neizbrisen pečat pustil tudi na nogometni zelenici. Še vedno je najboljši strelec v zgodovini reprezentance, strelski motor ob prebojih na Euro 2000 in SP 2002, obenem pa tudi izjemno uspešen legionar. Med drugim je bil v sezoni 1998/99 s sedmimi goli v dresu Porta med najboljšimi strelci lige prvakov, celo najboljši v rednem delu tekmovanja.
Matjaž Smodiš
Nekdanji novomeški košarkar v tej druščini predstavlja skupino odličnih posameznikov, ki so blesteli v tujih klubih in osvajali lovorike (Jure Zdovc, Rašo Nesterović, Erazem Lorbek …), a so bili daleč od naziva športnik leta. Današnji slavljenec Smodiš (dopolnil je 39 let), ki je igral za Krko, Virtus, Fortitudo, CSKA in Cedevito, je bil kar trikrat član prvaka evrolige (2001, 2006 in 2008), za nameček vedno z vidno vlogo.
Jan Oblak
Iztekajočega se leta 2018 ni zaznamovala le reprezentančna saga Jana Oblaka, ki bo v novem letu dobila nadaljevanje, temveč tudi njegove odlične predstave v vratih madridskega Atletica. Zaradi teh je 25-letni Škofjeločan, ki je spomladi dvignil pokal lige Europa in jeseni superpokal, tudi letos med kandidati. Sicer pa že vrsto let velja za enega od najboljših vratarjev na svetu, o čemer pričajo tudi številna priznanja.
Samir Handanović
Še krepko dlje pa med vratarsko elito spada 34-letni Ljubljančan Samir Handanović, ki je letos z Interjem prvič zaigral v ligi prvakov. Nekdanji prvi čuvaj slovenske reprezentančne mreže, udeleženec svetovnega prvenstva 2010 in tudi kapetan izbrane vrste, za katero je zbral 81 nastopov, vse od leta 2012 blesti v vratih črno-modrega milanskega kluba, pred tem pa je v slabo voljo spravljal tekmece Udineseja.
Luka Dončić
Po vsej verjetnosti ga prihodnji teden ne bi mogli gostiti med športniki brez priznanja za najboljšega v državi, saj so evropske lovorike (naslov prvaka evrolige ter MVP rednega dela in zaključnega turnirja) in uspešen vstop v ligo NBA pretežka utež za vse preostale. A konkurenčen je bil že v preteklosti, predvsem lani, ko pa je moral stisniti roko svojemu reprezentančnemu kapetanu in mentorju Goranu Dragiću.
Primož Roglič
Trije smučarski skakalci so si po osamosvojitvi razdelili sedem priznanj za športnika leta, eno pa se je znašlo v kolesarskih rokah. Primoža Rogliča ob tem ni bilo zraven, vsekakor pa velja za enega mednarodno najbolj uveljavljenih, priznanih in znanih slovenskih športnikov. Pohvali se lahko s srebrom na svetovnem prvenstvu, etapnimi zmagami na Giru in Touru, več zmagami na uglednih večdnevnih dirkah in četrtim mestom na dirki Po Franciji.
Uroš Zorman
Le košarkar in hokejist sta se po osamosvojitvi kot predstavnika kolektivnega športa prebila do priznanja za športnika leta. Rokometašev ta čast še ni doletela, čeprav kontinuirano krojijo evropski vrh. Med njimi tudi zdaj že upokojeni Uroš Zorman, ki je v svoji karieri igral za Prule, Ademar Leon, Celje, Ciudad Real in Kielce ter bil med drugim kar štirikrat evropski klubski prvak.
Žan Košir
Najboljši slovenski deskar na snegu ni doslej s svojimi najbolj uspešnimi sezonami še nikoli ujel sušnega športnega leta. Tako sta bili leta 2014 premalo za naslov športnika leta kar dve olimpijski kolajni iz Sočija. Praznih rok pa je ostal tudi leta 2015, ko je osvojil kar tri globuse in srebro na svetovnem prvenstvu. Tudi letos se je iz Pjongčanga vrnil z odličjem, a ga vseeno ne moremo pričakovati na najvišji stopnički.
Jakov Fak
Hrvaški biatlonec s slovenskim potnim listom kot olimpijski podprvak iz Pjongčanga tudi letos meri visoko. A zmagovalec osmih tekem svetovnega pokala, ki od sezone 2010/11 nastopa za Slovenijo, je z nekaj vrhunskimi dosežki kandidaturo "vložil" že v preteklosti. Med drugim je bil dvakrat svetovni prvak (2012 in 2015), v sezoni 2014/15 je bil tretji biatlonec svetovnega pokala …
Tim Gajser
Med športniki leta bi zaman iskali tudi predstavnike "bencinskih športov". Še najbližje je bil Tim Gajser, danes 22-letni štajerski motokrosist, ki se lahko pohvali s priznanjem za najboljšega mladega športnika. V absolutni konkurenci na vrhu (še) ni bil. Njegovi argumenti? Naslov prvaka v MX2 (2015) in naslov prvaka v MXGP (2016), ob tem pa še deset zmag med elito.
