Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Rok Plestenjak

Torek,
8. 1. 2013,
11.49

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Goran Cvijanović Srečko Katanec NK Maribor NK Maribor

Torek, 8. 1. 2013, 11.49

8 let

Goran Cvijanović: Danes nisi več mlad z 21 leti

Rok Plestenjak

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Jeseni je izstopal v 1. SNL, kjer je pomagal Mariboru do naslova in v Sportalovem izboru za najboljšega igralca zbral največ točk. Pridružil se je tudi reprezentanci, zdaj želi storiti korak naprej.

Leto 2012, posebej druga polovica, mu je bilo pisano na kožo. Šestindvajsetletni Goran Cvijanović je dozorel v vijoličastem dresu in si z nadpovprečnimi predstavami utrl pot tudi v člansko izbrano vrsto. Maribor je branil slovensko čast v Evropi, v neljubem spominu ostal predvsem navijačem Panathinaikosa, njegovo ime pa se je pojavilo v beležnicah oglednikov nekaterih evropskih klubov. Mariborčani so si v prvenstvu po prvem delu priigrali veliko zalogo prednosti, ki jo v nadaljevanju sezone ne želijo zapraviti. Še več, motivacija v očeh Milaničevih izbrancev priča o tem, da bi se lahko prepad med branilci naslova in zasledovalci še povečal. "Cvijo" bo uvodni trening v koledarskem letu 2013 opravil v sredo, še prej pa je našel nekaj časa za Sportalov intervju. Za pogovor z najboljšim "jesenskim" igralcem 1. SNL.

V Sportalovem izboru za najboljšega igralca 1. SNL ste zbrali največje število točk. Po čem si boste najraje zapomnili jesen? Hvala za čestitke in priznanje. Lepo je prebrati takšne stvari, ko veš, da se ti obrestuje trdo delo skozi celo leto. Jeseni se bom najbolj spominjal po vnovičnem nastopu v ligi Europa, po prvi evropski zmagi, osebno pa tudi po prvem nastopu v reprezentanci. Bilo je veliko lepih trenutkov, če pa bi moral katerega izpostaviti v domačih tekmovanjih, pa je res, da smo po ne vem koliko letih osvojili dvojno lovoriko. Pa še superpokalno, tako da sem zelo vesel.

Kaj vam sploh lahko ponudi slovensko prvenstvo, kjer se številni klubi spopadajo s težavami nič kaj priljubljene finančne narave? Neko novo izkušnjo. Ekipe, ki so igrale proti nam, so bile zelo motivirane, mi pa smo jih zelo spoštovali. Vsakega tekmeca jemljemo resno. Če ne bi bilo tega, ne bi bili tako uspešni in bi bilo več nihanj. Žal se v 1. SNL srečujemo tudi s klubi, kjer so razmere neurejene. A liga vseeno ni tako slaba, kot jo nekateri želijo prikazati. Dejstvo je, da je bil tudi Maribor nekaj let nazaj v veliki krizi, a je nato rasel korak za korakom. Zdaj je na pravi poti. To je recept za uspeh. V klub so prišli pravi ljudje, šli smo v pravo smer. Je pa res, da stanje v 1. SNL ni lepo. Če pogledamo naokrog, je skoraj povsod kriza. Želeli bi si, da bi bila liga močnejša. Ko igraš evropske tekme, gotovo odločajo take malenkosti. V prvenstvu jih ni veliko, bi nam pa prav prišle v Evropi. Ostajajo pa za nas tekme v slovenski ligi enako pomembne tistim v Evropi. Vemo, da bomo drugo leto v Evropi le v primeru, če bomo dobri v ligi. Živimo od prvenstva in naslovov. Če tega ni, ne moreš priti do lige prvakov, kaj šele drugih stvari.

V Maribor ste se po novoletnih praznikih vrnili iz Nove Gorice. Ste morali poslušati veliko negodovanj s strani nekdanjih soigralcev, ki občutijo posledice prazne klubske blagajne "vrtnic" na lastnih plečih? Od tistih, s katerimi sem igral, sta mogoče ostala še dva (smeh). Res je škoda, da je tako velik klub padel na takšno raven. Tega si ne zasluži. Kaj se je dogajalo, kje so bile finance, ko se je prodalo ogromno igralcev za veliko denarja … Tega ne vem. Je pa res škoda takega kluba. Pozitivna stvar je nogometna šola, ki je še vedno ena najboljših v Sloveniji. Še vedno funkcionira tako dobro, kot v mojih časih, ko sem bil mlad in pridobival prve korake.

Slovensko prvenstvo je nasploh preraslo v poligon za dokazovanje in zorenje mladih igralcev. Drugače očitno niti ne gre. Res je. Zanimivo je, da danes v 1. SNL nisi več mlad z 21 leti, ampak s 17 oziroma 18 leti.

Torej se počutite, kot da bi bili že napol veteran? Lahko bi tako rekli (smeh). Prej, ko sem bil mlajši, so bili moji soigralci stari 30 let. Zdaj pa se starega počutim sam. A niso pomembna leta, najbolj štejejo motivi, dokazovanja. Če so želje prave, je potem vse v redu.

Maribor v slovenskih razmerah ostaja razred zase. Je lahko sploh še boljši od tega, kar smo spremljali v jesenskem delu? Seveda. Določene stvari bomo poskušali še popraviti, nadgraditi. Bilo je kar nekaj stvari, ki jih želimo popraviti. Vsako leto napredujemo in tudi letos vidim priložnost, da naredimo korak naprej.

Na kaj konkretno pa ste potem mislili, da bi lahko storili še korak naprej? Dozoreli smo. Ne ustrašimo se več tekmecev, pa naj bodo tudi tisti najboljši, a v gosteh še vedno delujemo nekoliko bojazljivo. Govorim o Evropi. Tu se moramo popraviti in v gosteh osvajati točke. Biti nevarnejši. Prišli pa smo do ravni, ko spoštujemo vsakega tekmeca in se želimo "nadigravati".

Torej je "bunker" kot prisilno sredstvo v vaši slačilnici prepovedana beseda? Pa … (daljši razmislek). Tako bom povedal. Bistvo je, da se vsi skupaj branimo. Če danes ne igraš obrambe, ne moreš niti napadati. Te stvari smo v ekipi že popravili. Če želimo zmagovati, moramo biti kolektivni in si vsi pomagati. To nam je uspelo, take tekme pa vržejo ven tudi posameznike. Veliko nam pomaga tudi to, da se veliko družimo. Najbolj pomembno je, da v slačilnici ni odstopanj. Vsi skupaj smo v 5-6 letih, od najmlajšega do najstarejšega.

Se kot Primorec po dveh bogatih sezonah v Mariboru že počutite napol Štajerca? Lahko rečem, da mi je v Mariboru zelo lepo. Lepo so me sprejeli tako navijači kot soigralci in vodstvo. Zelo sem srečen in zadovoljen, a želim korak naprej.

Torej vas vleče v tujino, kar zdaj, ko poteka januarski prestopni rok, niti ne nezanemarljiv podatek? Sploh če se spomnimo, da so se v medijih že omenjala zanimanja nekaterih klubov iz najmočnejših prvenstev? Ne skrivam, da želim v prihodnosti narediti korak naprej in se preizkusiti v tujini. To je cilj vsakega nogometaša. S tem bi nadgradil to, kar sem že dosegel. Upam in verjamem, da mi bo uspelo. Nekaj se dogaja, a dokler niso ponudbe na papirju, ter ne bodo takšne, da bi zadovoljile mene ali klub, ne želim iti za vsako ceno. Prestopni rok se je šele začel, stvari so odprte. Veliko bo odvisno od športnega direktorja, bomo videli.

Bi kariero najraje nadaljevali v italijanski serie A? Navsezadnje ste z njo kot Primorec imeli veliko stikov, saj poteka v neposredni soseščini. V njej igra tudi največ slovenskih reprezentantov. Če bi imel možnost izbirati, bi izbral nemško ali pa špansko ligo. Najbolj sta mi všeč. Ampak v nogometu lahko le redkokdaj kaj izbiraš. Če bo možnost, bo to lepo. Nočem pa iti ven za vsako ceno.

Se bojite, da bi podoživeli usodo Etiena Velikonje, ki na Otoku ne igra toliko, kot je pričakoval? In to ne le on, pač pa kar celotna slovenska javnost? Ve se, kaj je angleška druga liga. Je zelo težko tekmovanje in potrebuje prilagoditev. V tujini jo potrebuješ vsaj pol leta, če ne celo enega. Verjamem v "Etija", da se bo dokazal. Sam bi šel najraje tja, kjer bi redno igral. Kjer bi imel pomembno vlogo.

Maribor lahko na račun izvrstnega jesenskega dela, ki so ga zaznamovali presežki številnih posameznikov, v prestopnem roku izgubi kakšnega izmed junakov. Po drugi strani pa so v Ljudskem vrtu že novi igralci. Nusmir Fajić, Matija Smrekar, nenazadnje tudi vaš nekdanji soigralec Nejc Mevlja. Vsi igralci, ki so prišli, bodo poskušali dokazati, da so iz pravega testa za Maribor. To je dobra stvar, verjamem, da bodo to pokazali.

Ste med novoletnimi prazniki našli dovolj časa za oddih? Bilo ga je dovolj. Zdaj se počasi že začenjam pripravljati, nekaj tednov sem bil na "odklopu". Preživel sem jih tudi v toplih krajih, na Tajskem. Bilo je nepozabno. Ko sem se vrnil domov, na srečo nisem staknil prehlada (smeh).

Ste si ob prehodu v novo leto postavili kakšno željo? Želja oziroma cilji so že postavljeni. Naj bo tako, kot je bilo, in še majhen korak naprej. In bom zadovoljen.

Na prvoligaški lestvici vam je najbližje Olimpija. Zaostaja devet točk, vi pa imate še tekmo v dobrem. Že v prvem mesecu se bomo trikrat srečali z Ljubljančani. Zelo pomembni bosta že pokalni tekmi. Polfinale je naš prvi cilj. Moramo razmišljati iz tekme v tekmo, za uvod pa bo zelo dobro, da bosta na sporedu tako atraktivni tekmi. Verjamem, da bomo vsi skupaj uživali.

Je to slovenski derbi v pravem pomenu besede? Mogoče manjka Olimpiji nekaj točk, a je to vseeno pravi derbi. Edini pravi, ki ga imamo v Sloveniji. Motivov nam ne manjka.

Tako kot novemu selektorju Srečku Katancu, ki se je minuli petek prvič predstavil javnosti. Kako dobro ga poznate? Tako kakor večina javnosti. Verjamem, da bo to dobra stvar. Bomo videli. Tega, kako je zamenjal Stojanovića, ne bi komentiral. Moja naloga je, da igram, da se poskušam dokazati in boriti za slovenski dres. Na Slavišo me bodo vezali lepi spomini. Bil je prvi, ki mi je namenil priložnost v reprezentanci. Čutim, da sem dal v državnem dresu dal vse, kar sem v tistem trenutku mogel, ter da bodo še priložnosti.

Kako pa se spominjate zlatih trenutkov nekdanje Katančeve čete, ki se je uvrstila na EP 2000 in SP 2002? Ste se po zaključku nepozabnih tekem v Kijevu in Bukarešti tudi vi znašli na ulici z zastavo v roki? To ravno ne (smeh), takrat sem bil še otrok, a seveda vesel kot vsa Slovenija. To je bilo res nekaj novega. Da gre mala Slovenija tako visoko … To je bil zelo velik dosežek, ki je sprožil ogromno evforijo.

Katanec je pred 15 leti za kratek čas vodil tudi Gorico. Res je, ko je bil trener Gorice, sem bil na vseh tekmah, a še kot pobiralec žog. Spominjam se, kako smo ga občudovali, saj je oseba z veliko kariero. Zelo smo ga spoštovali. Mislim, da je bil prvi veliki trener s tako veliko kariero, ki je prevzel Gorico.

Lahko pomaga Sloveniji, da bi se navkljub skromnemu začetku še uvrstila na SP 2014 v Braziliji? Dokler obstajajo možnosti, zakaj pa ne? Zakaj pa ne bi naredili nek preobrat in bi šlo vse navzgor? Pri določenih tekmah bi potrebovali malce sreče. So možnosti in se bomo zagotovo borili za želeni cilj.

Ne spreglejte