Aksel Lund Svindal: Kostelić je znova prvi favorit

Dvanajsto mesto resda ni rezultat, ki bi osrečil Aksla Lunda Svindala, vseeno pa je 28-letni Norvežan, sicer tudi spremljevalec Julie Mancuso, v Söldnu nakazal dobro pripravljenost. Ob tem ne skriva, da znova meri visoko. Povsem na vrhu je bil leta 2009, ko je v dvoboju za veliki globus v pravem "fotofinišu" ugnal Benjamina Raicha. Zadnji dve sezoni je končal na četrtem mestu. Letos pa …

Se je po osvojenem velikem kristalnem globusu težko sprijazniti z manjšimi cilji? Lahko z zadovoljstvom sprejmete denimo tretje mesto v skupnem seštevku ali pa se veselite posamičnih zmag? No, če se oklenem tretjega mesta, ki ste ga omenili, moram priznati, da to zame ni rezultat, ki bi me zares osrečil. Nikakršnih težav pa nimam z veseljem ob posamičnih tekmah. Vsaka tekma je izziv, vsaka zmaga uspeh. Ko pa govorimo o skupnem seštevku svetovnega pokala, razmišljam le o končni zmagi. Ko si drugi, ti seveda nihče ne more očitati dobre sezone. A če se boriš za zmago, je to vendarle neuspeh.

Bi torej zadnjo sezono ocenili za neuspešno? Da. Žal. Nihče mi ne more vzeti naslova svetovnega prvaka v superkombinaciji ali pa srebra v veleslalomskem seštevku svetovnega pokala. Zbral sem tudi sedem uvrstitev med najboljše tri na posameznih tekmah. Na podlagi teh rezultatov bi seveda lahko govoril o dobri sezoni. Toda ko na koncu potegnem črto in pogledam na boj za veliki globus, kjer sem bil daleč od najboljšega in pristal na četrtem mestu, ne morem razglabljati o zadovoljstvu.

Je bil Ivica Kostelić premagljiv? Da. Vsekakor. Priznam, težko bi ga lahko prehiteli. Jaz ali kdo drug. A ta scenarij ni bil nemogoč. Kako bo letos, ne vem. A če bo ponovil zadnjo sezono, bo zelo težko. Ivica je vsekakor tudi v novi sezoni prvi favorit. Tu sta še odlična Švicarja Didier Cuche in Carlo Janka. Menim, da sem skupaj z njima najbolj resen izzivalec. Seveda je v svetovnem pokalu še kar nekaj odličnih posameznikov, ki se lahko vmešajo v tekmo za vrh, med njimi tudi Ted Ligety in Romed Baumann.

Prva tekma je za vami, a pravi boj se začenja. Kaj bo odločilnega pomena? Stabilnost. Ritem ne dovoljuje prav veliko nihanj. Predvsem med decembrom in februarjem je urnik tako zgoščen, da si ne smeš privoščiti slabega tedna. Odstop ali slabo tekmo lahko preživiš, slabega tedna nikakor ne. Poglejte letošnji Kostelićev januar. Sanjsko! Če ga bo ponovil, imam drugačen odgovor na vaše vprašanje. Glasi se: odločal bo januar.

Ali o teh vprašanjih razmišljate tudi v pripravljalnem obdobju ali pa so tedaj v ospredju smučarske podrobnosti? Morda le posledično. Če imamo občutek, da sem v veleslalomu ujel kakovostno raven, se hitro preusmerim na slalom ali smuk. Skušam vzdrževati pravo pripravljenost v vseh disciplinah. To bom namreč med sezono, ko ni pravega časa za trening, zelo pomembno. Menim, da sem dobro pripravljen. Po končani sezoni sem si privoščil dopust, med katerim sem izklopil smučarske misli. Kmalu nato sem se vrnil na sneg. Sprva v Evropi. Sledila je novozelandska snežna vadba in nato še selitev v Čile. Zadnje tedne pred sezono sem pričakal v Avstriji. Večjih težav nisem imel, predvsem pa menim, da sem napredoval.

Del treningov ste opravili tudi s Tino Maze. Vas je s svojim smučanjem prepričala? Tina me je prepričala predvsem s svojimi rezultati. Njena zadnja sezona je bila odlična, verjamem, da bo tudi letošnja. Tudi na treningih je dobro smučala, čeprav moram priznati, da mi je ni uspelo prav podrobno ogledati. Veste, držim se bontona in damam vselej namenim prednost. Tako je tudi na smučeh. Naprej se na progo poda Tina, zato jo vidim le pri začetnih zavojih. A bodite brez skrbi. Tina bo tudi letos hitra.

Verjetno se že veselite številnih klasičnih preizkušenj, za katere je značilen tudi dober obisk. O slednjem lahko na Norveškem le sanjate, čeprav uživate v svoji državi precejšen ugled. Vas to moti? Ne skrivam, da bi tudi sam rad nekoč nastopil pred nepregledno množico navijačev z norveškimi zastavami. V Kvitfjellu to žal ni možno, saj je to smučarsko središče preveč oddaljeno od vseh večjih mest. Če bi torej želeli odmevno tekmo z dobrim obiskom, bi morali pripraviti slalom ali veleslalom pod žarometi v bližini Osla. Obstajata dve poti do velikega obiska. Klasične preizkušnje ali pa večerne tekme v bližini večjih mest.

Vse bolj se uveljavljajo tudi paralelne tekme v mestih. Je to korak v pravo smer? Da. Vsi pričakujemo, da nam bodo ljudje sledili, ko se umaknemo v hribe. Pošteno je, da se včasih tudi mi spustimo v mesta in jim približamo naš šport. Res pa je, da so takšne tekme povsem drugačne. Morda je to ena od prihodnosti smučanja. Vseeno pa bo treba paziti na ohranjanje "klasik". Wengen, Kitzbühel, Alta Badia, Adelboden … To so tekme, za katere živimo. Tudi Kranjska Gora. Nisem je izpostavil zaradi tega, ker prihajate iz Slovenije, temveč zaradi tradicije. Če bi tekmo prestavili v Maribor, to ne bi bila več prava klasična tekma.