Tisljev zgled sosed triatlonec

Pretekli konec tedna je Krim Mercator, vladar slovenskega ženskega rokometa s skoraj neomejenim mandatom – na prestol se je petkrat v pokalu in prvenstvu od osamosvojitve povzpela le Olimpija –, osvojil še svoj 20. pokalni naslov. V finalu je premagal Zagorje, drugo ekipo zadnjih let. Turnir je bil tudi priložnost za to, da se zbistri slika o prihodnosti slovenskega ženskega rokometa, saj so na Galjevici z izjemo Žalca zaigrale najboljše slovenske ekipe.

"Dve ekipi, ki sta daleč spredaj, imata skoraj profesionalne pogoje. Tudi v Zagorju trenirajo dvakrat na dan. Večja količina treninga dviga kakovost. V tem smislu bi bilo dobro, da bi tudi v preostalih slovenskih klubih te stvari dvignili. Drugače se dekleta odločijo za druge stvari v življenju. Trenutno je največja težava v ženskem rokometu to, da je treba izboljšati pogoje. To pomeni, da morajo dekleta malo več trenirati. Ekipa Zagorja je v dveh letih strahovito napredovala ravno na račun boljših pogojev in ker je v slovenskem okolju zbrala najboljše mlade igralke. Če se bodo na dolgi rok izboljšali pogoji, se za ženski rokomet ni bati. Seveda pa je treba narediti tudi čim več za izobrazbo trenerjev, ki delajo z dekleti. Mogoče je tu rahel primanjkljaj v primerjavi z moškimi," o viziji poti napredka v ženskem rokometu razmišlja Krimov trener in večkratni selektor ženske in moške reprezentance Tone Tiselj.

A ob trenutnem gospodarskem stanju se vložki znižujejo, ne pa povečujejo, kar bi gotovo zahtevala večja profesionalizacija. Kako najti dvigalo, da bi se slovenski ženski rokomet povzpel na višje nadstropje kljub "le" enemu treningu na dan? "Tu bi lahko vzeli norveški model. Njihova dekleta tudi niso izrazite profesionalke. Vsa študirajo. Dan ima 24 ur. Osem ur vzameš za spanje, deset ur za službo, ostane ti še kar nekaj časa. Dekleta morajo videti, da se jim to v perspektivi izplača. Ne le finančno. Nato lahko marsikateri trening naredijo sama. Poznam vrhunske rekreativce, ki imajo trenažni proces mogoče močnejši kot profesionalci, pa hodijo redno v službo. Moj sosed je bil včasih maratonski tekač, zdaj je postal triatlonec. Ob mladi družini, dveh majhnih otrocih, redno hodi v službo, kljub temu pa vsak dan najde čas za trening treh različnih disciplin. V enem letu je napravil strahovit napredek. Če imaš voljo, željo, se gotovo da," je z zanimiv primer iz svoje okolice postregel Tiselj.