Slovenci vselej v prvi ligi Evrope, a (le) enkrat blizu prestola

Na Poljskem bo Slovenija nastopila na svojem desetem evropskem prvenstvu. Najbolje se je odrezala leta 2004, ko je tekmovanje gostila sama in se v drugem mandatu selektorja Toneta Tislja zavihtela vse do finala, tam pa so bili boljši Nemci. Pred dobrim poldrugim desetletjem je slovenska reprezentanca spet izrabila bližino prizorišča in z njo povezani navijaški veter v jadra. V Zagrebu je Leopold Jeras Slovence popeljal do petega mesta in prvih olimpijskih iger.

Zelo dobro pa se je tedaj pomlajena zasedba z nekaj novimi obrazi odrezala v še eni državi nekdanje Jugoslavije. Prvič pod poveljstvom Borisa Deniča na velikem tekmovanju so Slovenci v Srbiji leta 2012 zasedli šesto mesto. Preostale uvrstitve se gibljejo med osmim in dvanajstim mestom.

Evropski prvoligaši

Čez prst lahko tako ocenimo, da je bila slovenska reprezentanca v poosamosvojitvenih letih vseskozi nekje v "prvi ligi" evropskega rokometa. Nikoli ni bila slabša kot dvanajsta – še to leta 2002 v dokaj pomlajeni zasedbi, ki je dala okostje srebrni generaciji –, a po drugi strani (le) enkrat v coni kolajn.

Če potegnemo še en sklep: svoje najboljše tri uvrstitve so Slovenci dosegli, ko je tekmovanje gostila slovanska država, kar bi tistim, ki stavijo na tradicijo, lahko dalo odmerek dodatnega optimizma.

V dobrih 20 letih je Sloveniji dvakrat spodletela uvrstitev na srečanje najboljših evropskih reprezentanc. To se je zgodilo leta 1998, ko je prvenstvo gostila Italija, in 2014, kar je ena največjih ran obdobja prejšnjega selektorja, ko je prvenstvo gostila Danska.