Boris Denič: Če bi tekma trajala še tri, štiri minute, bi zmagali

Zdi se, kot da so na zadnjih tekmah slovenski rokometaši sami sebi največji sovražnik. S slabim začetkom si skopljejo brezno zaostanka, iz katerega je naporno splezati. Ena od glavnih težav v prvem polčasu je bil preveč statični napad, ustreznega gibanja brez žoge namreč ni bilo, zato so bili tudi goli temu primerno redki.

"Zakaj ne gre, ni logike. Zakaj so na začetku tekme fantje le stali? Žoga je lahko podana naprej, ampak če jo igralec dobi na mestu, ne v gibanju, jo vodi … Če bi se tako nadaljevalo, nam še kar nekaj časa ne bi uspelo dati gola. Zato sem moral odgovoriti s hitrimi menjavami," je selektor Boris Denič dejal o vzrokih za črne začetke tekem – v Celju so Slovenci zaigrali sicer bistveno bolje kot v Växjöju, a v prvem polčasu še vedno daleč od ravni, ki si jo želijo.

"Vedno je dobro, ko nekoga premagaš. Ali ko nisi poražen. Švede smo lovili 58 minut in jih ujeli. Če bi tekma trajala še tri, štiri minute, bi zmagali. A pač nismo. Poraz vselej pušča brazgotine. Belorusije nikoli ne bomo mogli pozabiti. Vsaj jaz ne. Čeprav ta tekma ni podobnega tipa. K svoji zbirki smo dodali točko," je Denič delno vsekakor zadovoljen z rezultatom, še posebej glede na dejstvo, da je Slovenija na tekmi vodila enkrat samkrat.

Ali je morda za neprepričljive začetke kriv kakšen psihološki razlog, nas je zanimalo: "Če bi bil veliko mlajši, bi šel študirat psihologijo, verjemite. Kot navadni smrtnik, kot trener se sprašujem, kako je to mogoče. Nobenega razloga ni. Datum je takšen, da so fantje v top formi. Morali bi priti, narediti dva lažja treninga in odigrati dve vrhunski tekmi. Zakaj ni tako, ne vem. Nekaj ni v redu. Švedi so zaradi obrambe malo specifični. Njihova obramba ne izpada na tekmečeve zunanje igralce. Ti ne morejo priti do izraza, ker jih čaka blok. Če gre žoga čezenj, brani njihov vratar. Zato se moramo vrniti k igri z nižjimi igralci, ki 'kvačkajo'. 'Skvačkali' smo točko, fantje so si uspeha najbolj želeli in zato jim čestitam."

Slovenski selektor je bil vesel bodrenja gledalcev – v Zlatorog je prišlo 3.500 navijačev – upajoč, da bo reprezentanca nekoč celjski rokometni hram tudi napolnila.