Ponedeljek, 22. 1. 2024, 4.00
10 mesecev, 2 tedna
Aleš Pajovič o avstrijski rokometni pravljici
Bradati Slovenec, ki ustvarja čudeže
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,26
Avstrija pod vodstvom Aleša Pajoviča predstavlja največje pozitivno presenečenje letošnjega evropskega prvenstva. Odigrala je že pet tekem, a je še vedno neporažena. In ima zelo dobre možnosti za naskok na medalje. Cilj je že presežen, danes pa jo čaka tekma s Francijo.
Narobe svet v športni Avstriji. Zimski športi, kjer so severni slovenski sosedi tradicionalno močni, potekajo s polno paro, a jih je v zadnjih dneh zasenčil rokomet. Moštveni šport, v katerem Avstrijci niso vajeni doseganja odmevnejših rezultatov in druženja z elito, doživlja svojih pet minut slave, osrednji junak pa prihaja iz Slovenije. Aleš Pajovič, nekdanji strah in trepet rokometnih vratarjev, sloviti Bum Bum Pajo, je Avstrijo na evropskem prvenstvu v Nemčiji popeljal do zgodovinskih presežkov. Skoraj ni več tekme, ob kateri se ne bi omenjale besede presenečenje, čudež ali senzacija. ''To je nekaj neverjetnega za Avstrijo. To je težko opisati z besedami,'' pojasnjuje 45-letni bradati Celjan.
V rokometu je postal prepoznaven z vzdevkom Bum Bum Pajo. Aleš Pajovič je bil ponos slovenskega rokometa. Domovini je pred 20 leti pomagal do nepozabnega srebra na domačem evropskem prvenstvu, dvakrat zapored je nastopil tudi na olimpijskih igrah. Celje je zanj kmalu postalo premajhno, tako da se je odpravil v tujino k evropskim velikanom, njegova surova moč, rokometna inteligenca in nepredvidljivi projektili z razdalje, s katerimi je paral živce vratarjem in (ne)postavljenim obrambam, so ga uvrščale med najboljše.
To ni več presenečenje
Dolgo je ponosno nosil slovenski dres.
Izstopal je že kot rokometaš, nato ga je ljubezen do igre, še kako priljubljene v njegovi celjski Novi vasi, privedla do novih izzivov. V Avstriji, kjer je sklenil kariero, se je začel dokazovati kot trener. Čez nekaj let je stopil še stopničko višje in postal selektor. Avstrijski selektor. Prevzel je reprezentanco, katere vrednost v rokometnem svetu ni kotirala visoko, podobno povprečni so bili tudi njeni dosežki in dometi.
Pred štirimi leti je tako vstopil v obdobje neprestanega učenja, pridobivanja izkušenj. Izbrana vrsta je postajala zrelejša, ko pa je poskrbel še za boljše vzdušje, v katerem ga najbolj veseli spoznanje, da njegovi izbranci uživajo na tekmah in treningih, so ga nagradili še rezultati.
Na evropskem prvenstvu v Nemčiji so neporažene le štiri ekipe. To so Danska, Francija, Švedska in … V nasprotju z napovedmi pred začetkom tekmovanja, Avstrija!
Če bi presenetil enkrat, bi bilo to lahko naključje. Ali sosledje posebnih okoliščin. Če presenetiš večkrat, Avstrija je na tem evropskem prvenstvu odigrala pet tekem in ostala neporažena prav na vseh, čeprav se je pomerila tudi s tako neugodnimi tekmeci, kot so denimo Hrvaška, Španija in Nemčija, s tem dokažeš, da si tako uigrana reprezentanca zasluži več spoštovanja. Tudi zato, ker je prestopila mejo povprečnosti.
Domov so poslali Špance
Veselje Avstrijcev po dramatičnem remiju (33:33) v Mannheimu, ko so Špancem zaprli vrata nadaljevanja evropskega prvenstva.
Zdaj se več kot upravičeno druži z evropsko elito, na nemških igriščih pa je šla celo tako daleč, da si je priigrala imenitno izhodišče pred zaključnimi boji, saj lahko sanja celo o največjih dosežkih. To so cilji, ki so se še nedolgo nazaj za avstrijski rokomet zdeli kot znanstvena fantastika. Govora je o polfinalu, zaključnem delu tekmovanja, kjer se delijo tudi medalje. In Pajovičeva Avstrija je blizu. Zelo blizu. Zlasti po zadnjem uspehu, odmevnem remiju z Nemčijo, ko so Avstrijci v slabo voljo spravili 20 tisoč gledalcev v kölnski dvorani Lanxess Arena.
Evropsko prvenstvo so začeli tiho, brez burnih napovedi. Za uvod so premagali Romunijo, nato je sledil prvi izpit zrelosti. In resnice. Znova so se izkazali. Ustavili so tudi Hrvate, ki so pred tem nadigrali Špance kar za deset zadetkov. Remizirali so s slovenskimi južnimi sosedi, jim preprečili veliko slavje in nato razžalostili še rokometno velesilo Španijo. Znova so remizirali (33:33). Da je bila drama popolna, so izenačili devet sekund pred koncem. Ta gol jih je popeljal v drugi krog tekmovanja, Špance pa poslal domov.
Srečen je, ko jih spremlja, kako igrajo s srcem in glavo
Če bi ohranil trend pozitivnih rezultatov, bi se lahko Aleš Pajovič z Avstrijo podal v boj za odličja.
Pajovičevi izbranci se pri tem niso ustavili. Najprej so v sosedskem obračunu ugnali Madžare (30:29), ki so bili pred tem na prvenstvu neporaženi, in jo nato zagodli še gostiteljem Nemcem! Kazalo je celo, da bodo v drugem delu dosegli novo zmago, saj so še deset minut pred koncem vodili z 22:18. Gostitelji so se ob bučni podpori občinstva le prebudili, izkušnje, čeprav pri Nemcih ne manjka mladih igralcev, so vendarle naredile svoje, Avstrijcem pa se je začela tresti roka. Bili so tako blizu ogromnega podviga, a zapravili vodstvo.
Nemci so izenačili na 22:22, imeli v zadnjih sekundah celo napad za zmago, a se je končalo z remijem. Ta je bil za Avstrijce, čeprav so zapravili dobro prednost, še kako sladek. Proslavljali so ga kot zmago. Ostali so namreč na drugem mestu lestvice, ki še pelje v polfinale. Odigrali bodo še tekmi s Francijo in Islandijo, tako da se jim odpirajo vrata raja.
Triindvajsetletni avstrijski vratar Constantin Möstl se je na srečanju z Nemčijo izkazal.
"Srečen sem, ko spremljam fante, kako igrajo s srcem in taktično dovršenostjo. Igrajo tudi z glavo. Na koncu smo z Nemčijo osvojili točko. Lahko bi tudi dve, a zadovoljen sem tudi z eno. Normalno je, da pademo okrog 45. minute. To se nam dogaja vedno, saj imamo kratko klop, odigrali pa smo že peto tekmo v devetih dneh. Neverjetno, kaj vse je ubranil naš vratar Constantin Möstl," je po zlata vredni točki, osvojeni proti Nemčiji, ki bi bila lahko še slajša, saj so Avstrijci na tekmi vodili že za pet zadetkov, povedal Pajovič.
"Težko je pojasniti, kaj se dogaja"
Kapetan Nikola Bilyk je eden redkih avstrijskih reprezentantov, ki nastopajo v Nemčiji.
Pohvalil je obrambo 6:0, s katero mešajo štrene največjim. Avstrijski selektor piše prav posebno pravljico. Rokometa v deželi, kjer so v ospredju zimski športni junaki, ni še nikdar spremljala tako velika evforija.
"Ponosen sem na fante. Lepo jih je gledati, kako igrajo in se veselijo. Srečen sem, da sem lahko z njimi," piše najbolj bleščeče poglavje avstrijskega rokometa. Ko je bilo evropsko prvenstvo pred štirimi leti v Avstriji, so bili osmi. To je za zdaj najboljši dosežek. V Nemčiji se spogledujejo še z bistveno boljšim rezultatom.
"Uživamo. To je nekaj neverjetnega za Avstrijo. To je težko opisati z besedami, a imamo že štiri točke. Neverjetno," bradati Slovenec, ki v zadnjih dneh v Avstriji uživa status velikega športnega junaka in še kako sposobnega stratega, težko dojema, kako visoko na lestvici so njegovi varovanci. In kako blizu polfinalu.
Avstrijo danes čaka najtežji izziv na tem prvenstvu. Aleš Pajovič bo skušal ostati neporažen tudi proti vodilnim Francozom.
"Ne le polfinale, tudi kvalifikacije za olimpijske igre. Težko je pojasniti, kaj se dogaja, a gremo naprej. Če bodo fantje zdržali, kar verjamem, da bodo, je vse mogoče," Pajovič v pogovoru za Balkan Handball ne skriva prepričanja, da Avstrija na tem prvenstvu še ni rekla zadnje. Da lahko še koga premaga. Danes jo čaka najtežji izziv, dvoboj z enim največjih favoritov za osvojitev naslova, Francijo.
Francija ni s tega planeta, a ...
Francija, ki ima že zagotovljen nastop na olimpijskem turnirju v Parizu, si lahko že danes zagotovi nastop v polfinalu.
Avstrijski selektor si ne dela utvar, s kom bo imel opravka. Francozi so tudi vodilni na lestvici, imajo maksimalnih šest točk. "Francija je pokazala, da so vesoljci. Kot da niso s tega planeta. Na vsakem igralnem položaju imajo sto izjemnih igralcev. Res bo težko, a bomo videli. Najprej si moramo odpočiti, nato korak za korakom," napoveduje nekdanji as Celja, Ciudad Reala, Kiela, Magdeburga, TuS N-Lübbeckeja in Graza, kjer je leta 2016 sklenil kariero. Takrat se je odločil, da bo rokometno poslanstvo nadaljeval v Avstriji, s katero bi se lahko letos uvrstil tudi na kvalifikacijski olimpijski turnir.
To bi bil velik uspeh. Avstrija je v rokometu nastopila na olimpijskih igrah le enkrat. Davnega leta 1936 v Berlinu, ko je v konkurenci šestih reprezentanc zasedla drugo mesto. Nato je ni bilo več nikoli.
Osemintridesetletni avstrijski reprezentant Janko Božović je del kariere prebil tudi v Ljubljani.
Pogled na igralski kader, ki ga ima na voljo selektor Pajovič, priča o tem, da v avstrijski reprezentanci ni veliko zvezdniških imen. Večina igralcev nastopa za domače avstrijske klube! V nemški bundesligi denimo nastopata le dva. Kapetan Nikola Bilyk v Kielu in Lukas Hutecek v Lemgu. Veteran Janko Božović, ki je star 38 let in se je rodil v Črni gori, nastopa v Kuvajtu. Ko je bil mlajši, se je 204 centimetrov visoki rokometaš mudil tudi v Sloveniji, saj je med letoma 2009 in 2011 igral za ljubljanski Slovan.
V tujini igrajo še Boris Živković, rokometni kruh si služi na Poljskem (Azoty-Pulawy), Sebastian Frimmel se dokazuje na Madžarskem (Pick Szeged), Lukas Herburger pa v Švici (Kadetten Schaffhausen). In to je to.
Selektor Pajovič jih je naučil, kar dela ekipe največje. Složnosti, pripadnosti, uživanja v igri. Ekipni duh raste iz tekme v tekmo, nov vrhunec pa bo dosegel danes ob 18. uri. Ko se bo v Kölnu začel nov spektakel. Ko bo skušala Avstrija še šestič zapored ostati neporažena in pokvariti načrte veliki Franciji.
