SiolNET. Sportal RIO 2016
0,78

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Almanah olimpijskih športov – gimnastika (6)

Šport po meri Slovencev, ki pa so odličja zbirali še za Jugoslavijo

0,78

termometer

Gimnastika
Foto: Getty Images

Telovadba je del človeštva od prazgodovine, za odločilno dopolnitev intelektualnega dela so jo imeli stari Grki. Orodna telovadba ali gimnastika je izraz, ki se je pojavil v 19. stoletju kot razloček od telovadbe v vojski. Razširila se je po šolah in športnih društvih po Evropi ter bila del prvih iger moderne dobe leta 1896 v Atenah.

Mednarodna gimnastična zveza (Fig) je nastala leta 1881 in je najstarejše mednarodno športno združenje na svetu, del olimpijskih iger je ves čas, se je pa čez čas seveda spreminjal nabor disciplin. Do leta 1924 so v sklopu gimnastike opustili plezanje, plavanje, dviganje kamenja in splošno akrobatiko, danes je na olimpijskih igrah devet moških in sedem ženskih disciplin, nazadnje, leta 2000 v Sydneyju, so uvedli tekmovanje na prožni ponjavi (trampolinu).

Telovadke so se za olimpijska odličja prvič bojevale leta 1928 v Amsterdamu in čeprav sta leta 1976 v Montrealu z zgodovinskima deseticama osupnili Romunka Nadia Comaneci in Rusinja Nellie Vladimirovna Kim, ki sta bili takrat stari 14 let, je danes spodnja meja za nastop na OI 16 let.

 

Nastopi se ocenjujejo po težavnosti in izvedbi, tehnični in slogovni. Pečat v olimpijski orodni gimnastiki so odtisnili tudi Slovenci, krivci za enajst jugoslovanskih odličij.

Slavni Novomečan Leon Štukelj je na olimpijskih igrah osvojil tri zlate medalje, umrl je 8. novemba leta 1999 le nekaj dni pred svojim 101. rojstnim dnevom. Slavni Novomečan Leon Štukelj je na olimpijskih igrah osvojil tri zlate medalje, umrl je 8. novemba leta 1999 le nekaj dni pred svojim 101. rojstnim dnevom. Foto: Reuters Legendarni Leon Štukelj trikrat zlat

Najslavnejši med slovenskimi olimpijskimi zmagovalci je nedvomno Leon Štukelj, ki je v gimnastiki osvojil dve zlati medalji (drog in mnogoboj) na igrah v Parizu leta 1924 ter zlato na krogih v Amsterdamu leta 1928.

Tem je dodal srebrno medaljo na krogih leta 1936 v Berlinu in dve bronasti (mnogoboj in ekipno) leta 1928 v Amsterdamu.

Dve zlati odličji je dobil tudi Miro Cerar, in sicer na konju z ročaju v Tokiu leta 1964 in Ciudadu de Mexicu leta 1968. V Tokiu je osvojil tudi bronasto odličje na drogu.

Josip Primožič je leta 1928 v Amsterdamu osvojil srebro na bradlji, bil pa je tudi član ekipe, ki je osvojila bron na istih igrah.

V Amsterdamu je bronasto odličje dobil tudi Stane Derganc, in sicer na preskoku.

V 21. stoletju so slovenske barve na igrah zastopali Mojca Mavrič, Saša Golob, Adela Šajn in Mitja Petkovšek

V Riu bodo 6. in 7. aprila na sporedu kvalifikacije, finali pa od 8. do 16. aprila.

Nabor športov v Riu:

atletika, badminton, boks, dviganje uteži, gimnastika, golf, hokej na travi, jadranje, judo, kajak-kanu (slalom, šprint), kolesarstvo (bmx, gorsko, velodrom, cestno), konjeništvo, košarka, lokostrelstvo, moderni peteroboj, namizni tenis, nogomet, odbojka/odbojka na mivki, plavanje, ritmična gimnastika, rokoborba, rokomet, ragbi, sabljanje, sinhrono plavanje, skoki v vodo, streljanje, taekwondo, tenis, triatlon, vaterpolo, veslanje.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 39
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin