SiolNET. Sportal Rekreacija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Z ameriškim veleposlanikom na Nanosu

Zakaj je ameriški veleposlanik v Sloveniji bolj slovenski od nekaterih Slovencev?

10

termometer

Ameriški veleposlanik Brent Hartley Nanos SPP
Foto: Klemen Korenjak

Ameriškemu veleposlaniku v Sloveniji Brentu R. Hartleyju smo se v sredo pridružili na eni izmed njegovih poti po Slovenski planinski poti. Odpravili smo se na Nanos. V lov za novimi žigi, ki jih, tako kot številni Slovenci, zbira v planinskem dnevniku.

Gore in Slovenci so že vrsto let nerazdružljiva kombinacija. Slovenski športni plezalci in alpinisti slovenska gorstva in glas o Sloveniji že dolga leta postavljajo na svetovni zemljevid, poseben mejnik pa predstavlja tudi Slovenska planinska pot, ki je tudi uradno najstarejša vezna planinska pot na svetu.

Slovensko planinsko pot, ki vodi od Pohorja do Ankarana, vsako leto v celoti prehodi nekaj več kot sto pohodnikov, eden teh želi postati tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent R. Hartley, ki je v Sloveniji od februarja lani.

Zakaj se je ameriški veleposlanik odločil, da prehodi Slovensko planinsko pot?

[video: 60025 / ]

Ameriški veleposlanik je za Slovensko planinsko pot izvedel v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Spoznaval jo je tudi s pomočjo angleškega vodnika z naslovom Treking v Sloveniji, ki sta ga napisala angleška popotnika Justi Carey in Roy Clark, ki že nekaj let živita v Mojstrani. Ameriški veleposlanik je za Slovensko planinsko pot izvedel v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Spoznaval jo je tudi s pomočjo angleškega vodnika z naslovom Treking v Sloveniji, ki sta ga napisala angleška popotnika Justi Carey in Roy Clark, ki že nekaj let živita v Mojstrani. Foto: Klemen Korenjak

Če se lotite poti od Abrama prek Nanosa do Raztrtega, boste v Dnevnik SPP vtisnili tri žige Slovenske planinske poti. Če se lotite poti od Abrama prek Nanosa do Raztrtega, boste v Dnevnik SPP vtisnili tri žige Slovenske planinske poti. Foto: Klemen Korenjak

Ko te veleposlanik povabi v svoje naravno okolje …

Hartley je karierni diplomat, svoj mandat v Sloveniji – nasledil je Josepha A. Mussomelija – pa je nastopil februarja lani.  

Če ste ob omembi veleposlanika želeli na nas pokazati s prstom, češ da ga kar naprej postavljamo v kočljive in nevarne situacije – spomnimo, kako je z našim novinarjem Cirilom Komotarjem drvel v rumenem ameriškem bencinskem mišičnjaku fordu mustangu –, naj v svoj zagovor povemo, da nas je v hribe, natančneje na del Slovenske planinske poti od Abrama do Vojkove koče na Nanosu, povabil sam.

Tam se odlično počuti. Lahko bi rekli, da so gore njegovo naravno okolje. Zaradi težav s senenim nahodom ga je mama s sestro pogosto vozila (da, z avtom) na višje ležeča območja, do Narodnega parka Kratersko jezero, kjer so se izognili cvetenju in sta lažje zadihala.



Ameriški veleposlanik Brent Hartley Nanos SPP Foto: Klemen Korenjak

Skalp Triglava že ima

61-letni Brent R. Hartley je odraščal v ameriški zvezni državi Oregon, znani tudi kot dežela bobrov. Ponaša se s povprečno nadmorsko višino nad tisoč metri in najvišjim vrhom Mount Hoodom na 3.429 metrih nadmorske višine.

Veleposlanik se nanj še ni povzpel. "Na žalost," je dodal. Ima pa zato že skalp najvišje slovenske gore, dobrih 500 metrov nižjega Triglava, ki bi ga moral, kot veleva ljudska modrost, osvojiti vsak Slovenec. Ta mu bo, kot pravi, ostal v posebnem spominu, saj je bil to dan, ko se je največ naučil o slovenskih gorah.

Na Triglav se je povzpel septembra lani, nov vzpon načrtuje oktobra letos. Na Triglav se je povzpel septembra lani, nov vzpon načrtuje oktobra letos. Foto: Arhiv ameriškega veleposlaništva v Ljubljani

"Ta dan sem dodobra okusil, kaj se v praksi skriva za besedo ferata (zavarovana plezalna pot, op. a.). Na vrhu Triglava sem jo pričakoval, v Vratih pri sestopu po Tominškovi, kar naj bi bila lažja pot, pa res ne (smeh, op. a.).

Spomnim se, da sem si mislil, da še nikoli nisem videl česa lepšega, kot so ravna tla, to pa veliko pove o izzivu, ki mi ga je predstavljal Triglav. Bil je zelo dolg dan in veliko sem se naučil o Slovencih," se spominja ameriški veleposlanik.

Česa se je o Slovencih naučil v slovenskih gorah?

[video: 60031 / ]

Obleka in kravata sta prejšnjo sredo ostala v Ljubljani, na Nanos se je veleposlanik odpravil v pohodniški opravi: volnenih nogavicah in gojzerjih, z nahrbtnikom in pohodniškimi palicami. Obleka in kravata sta prejšnjo sredo ostala v Ljubljani, na Nanos se je veleposlanik odpravil v pohodniški opravi: volnenih nogavicah in gojzerjih, z nahrbtnikom in pohodniškimi palicami. Foto: Klemen Korenjak

Poskrbel je tudi za ukrotitev lakote. Poskrbel je tudi za ukrotitev lakote. Foto: Klemen Korenjak

Suknjič in kravata sta ostala v Ljubljani

V gore se odpravlja kot tipičen pohodnik. V volnenih nogavicah, uhojenih gojzarjih, nahrbtnikom z zalogami oreščkov in čokolade, zemljevidom, lično zloženim v žepu kratkih hlač in pripravljenim na razodetje poti, če bi nemara zašli z uhojene steze, pohodnimi palicami …

Lahko bi ga vzeli kot vzorčen primer pohodnikov, ki se dobro pripravijo na turo. Ne more si namreč privoščiti, da bi se sredi lepega dne na hitro odločil in odpravil v gore, ampak vse skupaj terja precej priprav. Od načrtovanje ture, ki bi se lahko vključila v zaseden urnik, do družbe, ki ga bo spremljala v gorah in obvlada slovenski jezik, ta bi v primeru nesreče prišel še kako prav, do avtomobila, ki ga z voznikom pričaka na sestopu …

"Včasih si želim, da bi lahko bil bolj spontan, a moje delo ima tudi prednosti. Ko nas bo na cilju čakal službeni avtomobil z voznikom, boste razumeli, o čem govorim," se je nasmehnil med grizenjem navkreber.



Na poti se izmenjujejo Knafelčeva markacija, ki označuje Slovensko planinsko pot, in modro-rumena krožna markacija, ki je znak Poti kurirjev in vezistov ali pa gozdne učne poti. Na poti se izmenjujejo Knafelčeva markacija, ki označuje Slovensko planinsko pot, in modro-rumena krožna markacija, ki je znak Poti kurirjev in vezistov ali pa gozdne učne poti. Foto: Klemen Korenjak

Kaj je Slovenska planinska pot?

Slovenska planinska pot (znana tudi kot transverzala) je prva vezna planinska pot na svetu. Leta 2013 je praznovala častitljivih 60 let. Gre za eno najbolj znanih in priljubljenih poti v Sloveniji, po kateri se vsako leto sprehodijo številni ljubitelji gora, po njenem zgledu pa so podobne poti začeli urejati tudi v drugih alpskih regijah.

Pot je nastala na pobudo Ivana Šumljaka, speljana pa je od Maribora čez Pohorje, prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in Krasa vse do Ankarana ob Jadranskem morju. Označena je s Knafelčevo markacijo, prepoznate jo po značilnem rdečem krogu in beli piki ter številki 1.

Ameriški veleposlanik v Sloveniji jo spoznava tudi s pomočjo vodnika Treking v Sloveniji (The Slovene High Level Route), ki sta ga napisala angleška popotnika Justi Carey in Roy Clark, ki že nekaj let živita v Mojstrani.

Znak, da smo na pravi poti. Znak, da smo na pravi poti. Foto: Klemen Korenjak

Markacisti so poskrbeli za odlično označene poti

Markacijam, za katere skrbijo slovenski markacisti, smo sledili v družbi predstavnice za odnose z javnostmi Špele Horjak in še enega ameriškega sopotnika Phila Beekmana, vodje oddelka za odnose z javnostmi na ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji. Pridružila se nam je tudi leto in pol stara pšenična terierka Maisie.

Ameriški veleposlanik Brent Hartley Nanos SPP Foto: Klemen Korenjak

Pšenična terierka Maisie, ki je primerna tudi za ljudi z alergijo na pasjo dlako, se je na ameriško veleposlaništvo v Ljubljani priselila, ko je bila stara deset tednov. Pšenična terierka Maisie, ki je primerna tudi za ljudi z alergijo na pasjo dlako, se je na ameriško veleposlaništvo v Ljubljani priselila, ko je bila stara deset tednov. Foto: Klemen Korenjak

Nepogrešljiva štirinožna spremljevalka

"Maisie je slovenske gore list," je povedal veleposlanik, "njena posebnost pa je ta, da je predstavnica ene redkih pasem, ki ji ne odpada dlaka. To je bil tudi glavni razlog za nakup, saj je v naši družini precej težav z alergijami na pasjo dlako."

Leglo so odkrili na internetu, na ameriško veleposlaništvo pa se je preselila pri desetih tednih, kmalu na začetku mandata novega veleposlanika.

Z veleposlanikom se je povzpela tudi na Veliki vrh in Stol, najvišji vrh Karavank, sicer pa so ji ljubši lažje dostopni tereni. Z veleposlanikom se je povzpela tudi na Veliki vrh in Stol, najvišji vrh Karavank, sicer pa so ji ljubši lažje dostopni tereni. Foto: Klemen Korenjak

Požirek za pohodniško mini karavano, tudi za štirinožno spremljevalko. Požirek za pohodniško mini karavano, tudi za štirinožno spremljevalko. Foto: Klemen Korenjak

Maisie je pravi pohodniški pes, jo je pohvalil. Spremljala ga je tudi pri vzponu na Veliki vrh (2088 m) in Stol (2236 m), najvišji vrh Karavank, kar ni mačji kašelj. Takrat se je ustavil tudi v Valvasorjevem domu pod Stolom, ki ste ga v akciji Naj planinska koča izbrali za Naj planinsko kočo 2016.

"Mreža planinskih koč, ki jih imate v Sloveniji, je izjemno razgibana, tega v ZDA skoraj ne poznamo," je pohvalil gostoljubnost, ki vas čaka v več kot 170 planinskih postojankah v Sloveniji.

Planinski potni list

Slovensko planinsko pot sestavlja 80 točk (te so na vrhu gora ali v planinskih kočah), razporejenih od Maribora do Ankarana, Razširjeno Slovensko planinsko pot pa še dodatnih 36 točk. Ameriški veleposlanik ima zapolnjeno že več kot polovico knjižice oziroma Dnevnika SPP, ki ga imenuje tudi mali potni list.

Nov žig v Dnevniku Slovenske planinske poti smo vtisnili pred Vojkovo kočo na Nanosu. Nov žig v Dnevniku Slovenske planinske poti smo vtisnili pred Vojkovo kočo na Nanosu. Foto: Klemen Korenjak

Ameriški veleposlanik Brent Hartley Nanos SPP Foto: Klemen Korenjak

Letos je Slovensko planinsko pot prehodilo že sto planincev

Po podatkih Planinske zveze Slovenije Dnevnik na leto uspe izpolniti približno sto planincem, ki na kontrolnih točkah v svojo knjižico vestno pritiskajo žige SPP – prepoznate jih po ovalni obliki –, s katerimi dokažejo svojo planinsko prizadevnost.

Knjižico nato posredujejo Planinski zvezi Slovenije ali jo tja prinesejo kar osebno. Strokovni sodelavci na PZS jim dnevnik potrdijo, v zameno pa izročijo spominsko značko. Zlorab – saj veste, ko prijatelja zaprosiš, da žig pritisne še v tvojo knjižico –, se ne bojijo. Bolj kot žigi so planincem pomembni spomini, pravijo.

Leta 2015 je bilo potrjenih 122 dnevnikov Slovenske planinske poti (letos že sto) in 86 dnevnikov Razširjene slovenske planinske poti. Izdanih je bilo prav toliko znakov za vsako posamezno planinsko pot.

Do zdaj je bilo skupno podeljenih že skoraj 10.000 znakov za Slovensko planinsko pot 2.347 znakov za njeno razširjeno različico, so povedali na PZS.

Pogled z Nanosa v lepem vremenu seže vse do Jadranskega morja in Triglava. Pogled z Nanosa v lepem vremenu seže vse do Jadranskega morja in Triglava. Foto: Klemen Korenjak

Na prisotnost gamsa nas je opozorila terierka Maisie. Na prisotnost gamsa nas je opozorila terierka Maisie. Foto: Klemen Korenjak

V povprečju 15 let za transverzalo, veleposlanik bi jo rad prehodil še v tem mandatu

Rekord transverzale je sedem dni, osem ur in deset minut, njegov lastnik pa je gorski tekač in turni smučar Marjan Zupančič iz tekaškega kluba Papež. Na PZS ob tem poudarjajo, da ne spodbujajo tekmovalnosti na planinski transverzali, saj je njihov namen ljudi privabiti v hribe in jim pomagati pri izbiri ciljev, da doživijo najzanimivejše predele slovenskega gorskega sveta od Maribora do Ankarana. 

Večina pohodnikov Slovenske planinske poti ne opravi v enem kosu, ampak zanjo porabi več let. Povprečna doba zbiranja žigov glede na letos oddane dnevnike je 15 let, veleposlanik Brent Hartley si želi, da bi jo opravil še v tem mandatu.

Ameriški veleposlanik Brent Hartley Nanos SPP Foto: Klemen Korenjak

[video: 60030 / ]

Novembra bodo v ZDA izbirali novega predsednika

V volilni kampanji se za mesto ameriškega predsednika potegujeta demokratska kandidatka Hillary Clinton in republikanec Donald Trump, ki je poročen s Slovenko Melanio Trump. Brent Hartley politično dogajanje v ZDA budno spremlja, a mora kot karierni diplomat ohranjati politično nevtralnost, zato se je podrobnejšim odgovorom v zvezi z ameriško volilno kampanjo, ki jo spremljamo tudi na Siol.net, želel izogniti. 

"Ameriške volitve so vedno zanimive, kar pa zadeva vprašanja, kdo bo boljši predsednik, bom rekel le: kar bodo Američani izbrali, to bo prava odločitev," je podal pavšalno oceno.

Na vprašanje, kako, če sploh, bo izbira ameriškega predsednika vplivala na Slovenijo, je odgovoril, da je ameriška zunanja politika že tradicionalno nepristranska, da pa se seveda zaveda, da vsaka administracija prinaša spremembe. 

"Kot nekdo, ki je velik del življenja preživel v Washingtonu, sem doživel že kar nekaj predsedniških tranzicij. Slutim, da bo rezultat ameriških predsedniških volitev na vsakdan Slovencev imel omejen vpliv, da pa bomo tudi v prihodnje krepili naše že zdaj pozitivne odnose s Slovenijo in njenimi prebivalci."

58. predsedniške volitve v ZDA bodo 8. novembra 2016.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 306
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin