Špela izpolnila cilj, Mitja po boljši čas v Palmanovo

Mitja Topolovec in Špela Cuzak, ki sta se kot srečneža v Sportalovem nagradnem žrebu pridružila GiBit pripravam na Ljubljanski maraton, sta uspešno opravila s polmaratonsko preizkušnjo. Špela, ki je bila najprej prijavljena na deset kilometrov, je odtekla svoj prvi polmaraton, Mitja pa že tretjega, a je bil njegov končni čas nekoliko slabši kot lani, zato ni povsem zadovoljen. "Nekoliko sem razočaran, saj sem imel v mislih boljši rezultat, a ni šlo. Ne vem, kaj je šlo narobe. Pred štartom sem bil dobro razpoložen, tudi motiviran. Štartal sem zelo dobro. Vmes mi je nekoliko ponagajal bodec, ustavil sem se tudi, da sem 'odtočil', kar ne vem, če je bilo potrebno, saj me je tiščalo že lani, pa sem zdržal do cilja. Svoje je naredil še veter v zadnjih kilometrih. Prepričan sem, da sem bolje pripravljen, saj so bili treningi super," razloži 33-letni Domžalčan, ki je v cilj pritekel v času 1;41:36 in ima že nove cilje: "Rezultat ni slab, tudi v cilj sem pritekel bolj svež kot pretekla leta. A sem mislil, da bo boljši. Zato resno razmišljam o nastopu na polmaratonu v Palmanovi sredi novembra. Vsi pravijo, da je proga ravna in hitra, tako da bi se dalo popraviti rezultat." Mitja nam je še izdal, da razočaranje niti slučajno ni bilo tako, da s prijatelji tako kot običajno ne bi po tekmi spili nekaj vrčkov hmeljevega napitka.

Špela si je premislila v zadnjem tednu

"Prejšnji ponedeljek sem se pogovarjala z znanko in pogovor je nanesel na maraton. Ko sem ji povedala, kako se počutim, kako mi gre na treningih, me je spodbudila, naj grem na 21 kilometrov, in nanizala nekaj argumentov, zakaj tako meni, vendar seveda odločitev prepustila meni. Tako se je v meni čisto zares začela kuhati ideja, kaj pa če bi res šla na polmaraton," razloži Špela, ki je sprejela izziv in se dan pred štartom ob prevzemu štartne številke "prekvalificirala" v polmaratonko.

"V nedeljo zjutraj sem se zbudila spočita, v miru sem pripravila še zadnje stvari, počutje je bilo optimalno, ne preveč in ne premalo napetosti. In tako je ostalo vse do štarta. Skupaj s štirimi puncami iz skupine smo začele v zmernem tempu, med seboj smo se tudi spodbujale. Od dvanajstega kilometra dalje, ko sem ugotovila, da nimam večjih težav, sem nekoliko pospešila. Pri sedemnajstem kilometru sem čutila, da noge postajajo težje. Do tedaj lahko rečem, da sem v teku izjemno uživala, res mi je bilo super. Sodelovala sem tudi z navijači, ki so me res kar nesli," se z veseljem spominja svojega nastopa in nadaljuje: "Ko sem prišla na Dunajsko, sem začela razmišljati, koliko časa običajno potrebujem, da jo prevozim z avtom. Govorila sem si 'saj bo hitro minilo, saj ni več tako daleč cilj', čeprav vemo, da se Dunajska kar vleče in vleče. In še veter v prsi ... Zadnji kilometer sem skušala razdeliti na desetkrat po 100 metrov, da bi čim prej minilo. V ciljni ravnini sem še zašprintala v cilj. Občutek na cilju je bil super. Kar nisem mogla verjeti, da je to to. Da je že konec. Iskala sem samo, kje bom koga videla, da to veselje podelim z njim." Špela je svoj prvi polmaraton pretekla v času 2;02:05: "To je bila moja prva pretečena polmaratonska razdalja, in če bi zavrtela čas nazaj in si oblikovala sliko, kako se bom pripravljala na maraton, lahko iskreno rečem, da bi si želela, da se zgodi točno tako, kot se je. Res sem dobro in očitno napredovala iz treninga v trening. Moj cilj, ki se je v zadnjih dneh povišal, je bil uspešno dosežen."