Ponedeljek, 5. 12. 2016, 12.40
6 let, 6 mesecev
S kakšnimi žičnicami se vozimo na slovenska smučišča?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
V Sloveniji imamo po podatkih Združenja slovenskih žičničarjev nekaj več kot 200 žičniških naprav, od tega približno 50 sedežnic, 160 vlečnic, tri nihalke (Vogel, Velika planina in Golte), eno vzpenjačo (Ljubljanski grad) in tri krožnokabinske žičnice (Krvavec, Kanin in Mariborsko Pohorje). Najstarejša 53-letna, a z novo, energetsko učinkovito strojnico vozi na Veliko planino, najmlajša, 15 let stara pa na Vogel.
Združenje slovenskih žičničarjev si prizadeva, da bi nihalkam in gondolam priznali status javnega potniškega prometa in da bi njihovo delovanje subvencionirali.
Nihalka, ki smučarje in pohodnike vozi na Vogel, je bila postavljena leta 2001.
15-letna mladenka na Voglu
Najmlajša nihalka, s katero se boste zapeljali do slovenskega smučišča, je nihalka na Voglu. Stara je 15 let, njena življenjska doba pa je 40 let. Proizvajalec nihalke je podjetje Poma iz Francije, večje remonte pa na njej opravijo najmanj na štiri leta, so nam pojasnili na Voglu. Nihalka, ki ponuja razgled na izjemno fotogenično kuliso Bohinjskega jezera, je zelo oblegana tudi poleti. Samo v letošnjem poletju se je na edino slovensko smučišče v Triglavskem narodnem parku pripeljalo skoraj 72 tisoč potnikov, kar je 23 odstotkov več kot lani.
Prvo nihalko, ki ponuja osupljiv razgled na Bohinjsko jezero, so postavili že v 60. letih prejšnjega stoletja. Foto: Edi Šelhaus.
Na Voglu so računali na to, da bodo prve naprave lahko pognali že prejšnji konec tedna, a se je zaradi zapletov pri dobavi delov za nihalko urnik spremenil, datum začetka smučarske sezone pa zamaknil na prihodnji konec tedna. Letos so skupaj z zamenjavo jeklenice v Žičnicah Vogel izvedli za milijon evrov investicij.
Kaj je nihalka?
Nihalka je žičniška naprava, primerna za prevažanje ljudi in opreme. Smučišče ima običajno eno ali dve, vozijo pa na daljših razdaljah. Nihalka lahko hkrati prepelje tudi do sto oseb, dosega pa hitrosti do približno 35 kilometrov na uro. Prvo nihalko v Sloveniji so postavili leta 1963, vozila pa je na Veliko planino. Njena posebnost je bila, da je delovala na pogon potopljene ruske podmornice.
-> NOVO na www.siol.net: Preverite vreme na smučiščih!
Nihalka na Vogel je zaradi remonta trenutno prizemljena.
Golte – z nihalko neposredno v hotel
Z najdaljšo nihalko v Sloveniji se lahko pohvalijo na Golteh, kjer se s kabino lahko pripeljete neposredno v hotel. Tega je po besedah Mitje Škrabla iz marketinga smučišča Golte eden od njihovih angleških gostov označil za skrivališče Jamesa Bonda ("James Bond bad guy hideout").
Nihalko, ki pohodnike in smučarje vozi na Golte, so postavili leta 1969 in ji dodelili koncesijo za 40 let. Koncesijo so pozneje podaljšali za dodatnih 20 let z možnostjo ponovnega podaljšanja.
Nihalka, ki vodi do smučišča na Golteh, vas pripelje neposredno v hotel Golte ob smučišču.
Leta 2001 so žičnico, proizvedeno v italijanski družbi Ceretti & Tanfani Milano, ki je zaradi dotrajanosti vlečne vrvi pred leti zdrsnila v dolino, povsem obnovili.
Na napravi opravljajo dnevne, tedenske in mesečne preglede. "Vsako leto pregledajo vse varnostne sklope, tehnične preglede pa opravljajo na vsaka štiri leta. Popuščanje nosilne vrvi se opravlja vsakih šest let, doba nosilne vrvi pa je približno 30 let. Vsako leto izvajamo tudi vaje reševanja," je povedal Škrabl. Napravo poleg prevoza ljudi uporabljajo tudi za prevoz opreme in materiala, v njej pa prirejajo tudi večerje in poroke.
Nihalka, ki goste prevaža na Veliko planino, se lahko pohvali z novo strojnico, ki zagotavlja učinkovito oskrbo z energijo.
Na Veliko planino na začetku na pogon ruske podmornice, danes na sodoben motor
Nihalna gondola na Veliki planini je začela delovati leta 1963. Prva različica je delovala na pogon potopljene ruske podmornice.
Kot so nam sporočili z Velike planine, so strojnico gondole leta 2013 zamenjali z novo strojnico Siemens, ki jo poganja energetsko učinkovit pogon. "Uporabili smo frekvenčne pretvornike, zato da energijo, ki nastane ob zaviranju, vračamo v omrežje. Delovanje upravljamo s krmilniki SIMATIC," so sporočili. S tem so čas vožnje skrajšali z osmih na pet minut in zmogljivost prevoza potnikov povečali za 70 odstotkov, pri tem pa prihranijo kar 35 odstotkov energije.
Na Veliki planini so še posebej ponosni na to, da se je njihova nihalka leta 2014 prebila v finale natečaja Werner von Siemens, ki nagrajuje učinkovitost oskrbe z energijo.
Nihalno gondolo poleg prevoza ljudi in tovora uporabljajo tudi v komercialne namene. Med drugim so v njej že gostili poroke ter različna snemanja za oglase in filme.
-> Luksuz na smučiščih: kam sodijo slovenska?
-> Kako konkurirati tujim smučiščem?
Gradnja žičnic na Veliki planini se je začela v 60. letih prejšnjega stoletja. (Foto: Zlatko Deniša)
Kaj je krožnokabinska žičnica?
Prvo krožnokabinsko žičnico v Sloveniji so postavili na Mariborskem Pohorju leta 1957. Njena značilnost je, da se potniki prevažajo v več kletkah, ki se navadno odklopijo z vlečne vrvi v postajah, kjer jih po vodilih poganjajo druga kolesa. Žičnice dosegajo hitrosti do približno 20 kilometrov na uro, vozijo pa na razdalji od 500 metrov do šest kilometrov in več.
17-letna gondola na Krvavcu
Mlajšega je tudi krožnokabinska žičnica na Krvavcu. Gondola je delo proizvajalca Girak - Garavente, postavili pa so jo leta 1999.
Kot nam je pojasnil Luka Vrančič iz RTC Krvavec, je življenjska doba takih naprav vezana na koncesijo. "Tehnično zdrži tudi 40 let, a praksa kaže, da je taka naprava po 25 letih za uporabnika zastarela. Vzdrževanje je vsakodnevno, določene aktivnosti pa se izvajajo tedensko, mesečno, na pol leta, na leto …. Najobsežnejši so pregledi po 15 letih in remont reduktorja po 40 tisoč urah, ki se opravi pri proizvajalcu."
Gondolo uporabljajo za prevoz smučarjev in opreme, v njej pa organizirajo tudi t. i. večerje na zajli.
Krožnokabinsko žičnico, ki pelje na Krvavec, so postavili leta 1999.
Prva žičnica je začela voziti že leta 1958. Foto: Dušan Gostinčar.
Na gondoli na Krvavcu si lahko privoščite tudi t. i. večerjo na zajli.
Kaninska krožnokabinska žičnica po treh letih znova v pogonu
Ena najstarejših krožnokabinskih žičnic pri nas je stara 40 let in vozi na Kanin. Po treh letih prisilne prizemljitve, ki jo je povzročila nesreča leta 2013, so gondolo spet zagnali ob koncu letošnjega poletja. V samo mesecu in pol je do restavracije Prestreljnik prepeljala skoraj dva tisoč gostov.
Gondola je izdelana v francoskem podjetju Poma. Po besedah Marijana Skorniška, v. d. direktorja novega javnega zavoda Sončni Kanin, ki je prevzelo skrb za kaninske žičniške naprave in gostinske objekte, je življenjska doba gondole odvisna od kakovosti vzdrževanja. "Za zdaj se jo trudimo usposobiti za redno delovanje, v bližnji prihodnosti pa bomo zagotovo izkoristili ves njen potencial tudi v druge namene," je namignil Skornišek.
Kaninsko gondolo so po treh letih prisilnega počitka ponovno pognali konec letošnjega poletja.
Na Pohorju prva, danes pa najnovejša
S prvo krožnokabinsko žičnico v Sloveniji so se konec 50. let prejšnjega stoletja ljubitelji smučanja vozili na Mariborsko Pohorje. Gondolo iz leta 1957 so konec leta 2009 zaradi nesreče (zaradi sesutja enega od stebrov vzpenjače so tri gondolske kabine padle v globino) nadomestili z novo napravo italijanskega proizvajalca Leitner.
Redne letne preglede na Pohorski vzpenjači opravljajo dvakrat letno (aprila in oktobra), posebni večji remonti pa so predvideni na 15 let oziroma 22.500 obratovalnih ur. Pričakovana življenjska doba žičnice je ocenjena na 33 let oziroma blizu 44.500 obratovalnih ur. Vzpenjačo uporabljajo izključno za prevoze potnikov na Pohorje in v dolino.
Pohorsko vzpenjačo so po nesreči prejšnje iz leta 1957 postavili konec leta 2009. (Vir: kraji.eu).
Preverite še: koliko vas bo letos stala smučarska vozovnica?
