Po kratki in drzni ferati na Veliko Babo

Velika Baba je dvatisočak nad Jezerskim v Kamniško-Savinjskih Alpah. Leži izven osrednjega grebena hribovja, v katerem kraljujejo Skuta, Grintovec, Kočna, Rinke in drugi veliki vrhovi. Gora je manj obiskana od bolj poznanih sosed, a še zdaleč ne nezanimiva. Še več, ker je odmaknjena, imamo na njej več priložnosti za poglobitev vase kot denimo na precej bolj "obleganih" Kremžarjevi poti na Kočno ali Frischaufovi na Mlinarsko sedlo. Čeprav z Jezerskega daje vtis divje gore, ta še zdaleč ni napačen, je vseeno v senci njenih velikih sester. Kot že rečeno, pogled na severna ostenja najvišjih Grintovcev z Jezerskega, je eden izmed najbolj veličastnih v naših gorah. Baba pa ima druge adute, saj so divja ostenja z njenih nederji kot na dlani.

Tokrat predstavljamo plezalno pot s Kranjske koče na Ledinah, ki je ena izmed bolj zahtevnih v Kamniško-Savinjskih Alpah. Nenavadno dolg raven vzpon naravnost navzgor po monolitni steni Velike Babe pa je edinstven v pogorju. Pot do Ledin smo deloma že opisali ob vzponu na Ledinski vrh. Ne glede na to, katere izmed treh različic se lotimo, bomo morali premagati določene težave. Od koče na Ledinah torej najprej sledimo poti na Jezersko sedlo, po nekaj minutah pa se odcepimo levo na plezalno pot. Najprej nas čaka dolga prečnica po krušljivi in dokaj izpostavljeni steni Ledinskega vrha. Ko se spustimo v grapo med Ledinskim vrhom in Veliko Babo, smo nekako zaključili prvi del plezalne poti. In ravno spust v grapo po sicer zavarovani a zelo izpostavljeni polici je do sem najbolj zahteven del poti.

Zdaj je pred nami veličastna stena Velike Babe, ki se jo bomo ob pomoči varoval lotili kar naravnost. Skala ni več krušljiva, zato je plezanje zelo lepo. Nas pa dolžina stene, ki se vmes postavi precej pokonci, tam, kjer je najbolj strmo, so nam v pomoč skobe, lahko preseneti. Če ne zaradi drugega, je pot vredno obiskati ravno zaradi omenjenega vzpona. Ko pridemo do razpotja, kjer se nam z desne priključi pot z Jezerskega sedla, je najhujše za nami. Nad nami so še vedno strme stene, a se jim pot umakne v levo. Vrh dosežemo po dokaj položnem pobočju.

Vzpon na Veliko Babo torej še zdaleč ni enostaven, je pa za izkušene planince izjemno zanimiv in tudi ne predolg. Primeren je še posebej za tiste, ki niso lovci na imena, kot so Kočna, Grintovec ali Dolgi hrbet.

Možnosti za sestop sta dve. Težja je po grebenu do Male Babe, od koder na Zgornje Jezersko sestopimo mimo Jenkove planine. Lažja različica pa pelje mimo Jezerskega sedla spet do koče na Ledinah.