Na Triglav zlezlo deset bosih nog

Letošnji pohod je bil medijsko zelo odziven, kar ne preseneča, saj bosonogi planinci v naših gorah niso ravno nekaj samoumevnega, zato se za njimi večina vsaj obrne, če že glasno ne komentira zanimivih ''pojav''. Kako so sploh zašli v naše kraje?

''Idejo sem dobil v ZDA, ko sem hodil po Apalačih, kjer je zaradi primernega terena veliko bosonogih hodcev. Med pogovorom z njimi sem izvedel, da jih je čedalje več in se včlanjujejo v klube. Vedel sem, da ljudje tudi pri nas hodijo bosi, zato sem jih želel povezati v društvo in popularizirati takšno obliko rekreacije,'' je povedal David Vidmar, ustanovni član društva Bosa noga, ki ima okoli 60 članov, starih večinoma od 23 -30 let, žensk pa je med njimi približno 40 odstotkov.

Varnost je na prvem mestu

Bosonogi so se minuli vikend podali na Triglav, pohoda se je udeležilo devet članov, od katerih je vrh brez sleherne obutve osvojilo pet planicev, ostali pa so bosi prehodili vsaj del poti. Z njimi je bil tudi Klemen Bauer, nekdanji slovenski olimpijec v biatlonu. Prvi dan so se s Planine Konjščica v petih urah normalne hoje povzpeli do Doma Planika, drugi dan pa so potrebovali do vrha še dve uri. Poškodb ni bilo, vendar Vidmar opozarja na previdnost: ''Bose hoje se je treba lotiti postopoma. Koliko časa traja, da se je privadiš, je odvisno od posameznika, pomembno pa je, da na začetku ne pretiravaš. Začeti je treba na gozdnih poteh in mehki podlagi. Za tiste s prekomerno težo, je bolj naporno, a zelo priporočljivo, prehodijo sicer manj, dela pa jim več mišic,'' dodaja Vidmar. Kako pa na boso hojo gledajo krovne organizacije? ''Planinska zveza in Gorska reševalna služba zagovarjata varno hojo v gore, torej s primerno opremo, zato želimo v svoje vrste privabiti čim več članov, da bi se tako lažje dogovarjali glede vzponov. Na Triglav smo šli v spremstvu dveh gorskih reševalcev in gorskega vodnika, varnost je na prvem mestu.''

Na začetku so se bosonogi srečevali tudi z nenaklonjenimi pripombami predvsem starejših planincev, letos pa so bili ob ustrezni medijski izpostavljenosti deležni predvsem spodbud. Vidmar, ki se je bosonoge hoje lotil tudi v diplomski nalogi, poudarja njene pozitivne učinke: ''Po mojih ugotovitvah so ljudje, ki hodijo bosi več kot 50 dni, bolj ustvarjalni. Na podplatih je več tisoč živčnih končičev, zato jih na tak način bolj stimuliramo.''

Kot zanimivost lahko še omenimo, da sta se med pohodom na Kredarici uradno poročila bosonoga člana društva Ana in Borut, neformalna zaobljuba pa je sledila še na samem vrhu.

Za vse, ki bi se želeli pridružiti bosim nogam, je več opisanega tukaj. Morda je za nekatere pomemben tudi podatek, da članarine ni. ''Če za čevlje ne dajo, pa tudi za članarino ne bodo,'' zaključuje Vidmar.