Sreda, 27. 6. 2018, 13.47
6 let, 4 mesece
PLANINSKA ABECEDA
Na kaj vas spomni omemba besedne zveze 'gremo v hrib'?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Slovenska abeceda ima 25 črk. Abeceda gora jih ima še precej več, a smo se držali standardnih okvirov in zapolnili 25 mest. Na kaj vse vas asociirajo gore? Domače in tuje, prav vse imajo svoj čar.
Vabimo vas, da glasujete za najljubšo planinsko kočo leta 2018! Kliknite za glasovnico.
Aljažev stolp skupaj z vrhom Triglava predstavlja najprepoznavnejši simbol slovenstva. Lani je praznoval 120 let.
A kot Aljažev stolp, ki je najvišje ležeče gorsko zavetišče v Sloveniji. Nahaja se na Triglavu, skupaj z vrhom pa predstavlja najprepoznavnejši simbol slovenstva. Lani je stolp praznoval 120 let.
B kot bivak. Začasno ali stalno zatočišče v gorah, kjer si pohodnik lahko privošči malico in počitek ter se umakne pred vremenskimi nevšečnostmi. Po definiciji Planinske zveze Slovenije so bivaki v smislu obratovanja neoskrbovane planinske koče.
C kot cepin, skupaj z derezami nepogrešljiv del opreme pri zimskem obiskovanju gora. Zlati cepin pa je mednarodna alpinistična nagrada, ki jo podeljujejo od leta 1992 ter velja za najprestižnejšo alpinistično priznanje. Nagrado se podeljuje za najodmevnejše alpinistične dosežke preteklega leta. Slovenski alpinist Marko Prezelj je edini, ki ga je prejel že štirikrat, preostali slovenski prejemniki zlatega cepina so Andrej Štremfelj, Tomaž Humar, Vanja Furlan, Boris Lorenčič, Pavle Kozjek, Luka Stražar, Nejc Marčič, Aleš Česen, Luka Lindič in Urban Novak.
Č kot (planinski) čevlji, ki so pomemben varnostni vidik planinarjenja, saj omogočajo stabilnejši in varnejši korak.
D kot (planinsko) društvo, ki jih v Sloveniji deluje 287 po vsej državi. Kot kažejo analize podatkov Gorske reševalne zveze Slovenije o reševanju v zadnjih letih, je obiskovanje gora znotraj planinskega društva in z vodnikom Planinske zveze Slovenije varnejše, saj skoraj ni nesreč, hkrati pa se planinci tako učijo veščin in pridobivajo izkušnje.
E kot Everest, z 8848 metri najvišji vrh sveta, na katerem sta kot prva Slovenca leta 1979 stala Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik. Leta 1990 sta bila Andrej in Marija Štremfelj prva zakonca na svetu, ki sta se skupaj povzpela na Everest, Davo Karničar pa se je leta 2000 prvi spustil z vrha s smučmi.
F kot frend, pogovorno ime za metulja, napravo za varovanje in tudi planinci so pravi prijatelji.
Arhiv inštruktorja gorskega reševalca iz GRS Kamnik Matjaža Šerkezija.
G kot Gorska reševalna zveza Slovenije, ki združuje samostojna, prostovoljna, nepridobitna gorskoreševalna društva in planinska društva z registrirano gorskoreševalno dejavnostjo (postaj), ki opravljajo humanitarne naloge javnega pomena: zaščito, reševanje in pomoč v gorskem svetu ter ob naravnih in drugih nesrečah, ko so ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi.
H kot Himalaja je gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote. Himalaja v sanskrtu pomeni bivališče snega in je najvišje gorstvo na svetu, kjer leži vseh štirinajst osemtisočakov.
I kot izhodišče, kjer se vsaka pot začne in konča.
J kot Jalovec, kot silhueta prepoznaven simbol v znaku Planinske zveze Slovenije, je mogočna, samostojna in visoka gora drznih oblik, ki sredi Julijskih Alp kraljuje v objemu štirih dolin.
Knafelčevo markacijo prepoznate po beli piki, obdani z rdečim kolobarjem. Ime je dobila po njenem izumitelju Alojzu Knafelcu.
K kot Knafelčeva markacija, ki se uporablja za označevanje planinskih poti. Ime je dobila po Alojzu Knafelcu, kartografu, planincu in izumitelju slovenske planinske markacije. Prepoznate jo po beli piki, obdani z rdečim kolobarjem.
L kot ledno plezanje, priljubljena rekreativna dejavnost in tekmovalna disciplina, ki ima v Sloveniji že precej dolgo tradicijo. Med najboljše slovenske ledne plezalce na tekmovanjih so se vpisali Janez Jeglič, Aljaž Anderle, Matevž Vukotič in v zadnjem času Janez Svoljšak.
M kot Makalu, prvi osemtisočak, na katerega je stopil kdo od slovenskih, takrat še jugoslovanskih alpinistov. Podvig jim je uspel leta 1975, kot prva Slovenca pa sta na vrhu stala Marjan Manfreda in Stane Belak; Manfreda je vzpon opravil brez uporabe dodatnega kisika, kar je bil takrat svetovni višinski rekord.
N kot projekt Naj planinska koča, skupni projekt Planinske zveze Slovenije in spletnega portala www.siol.net, ki ima že drugo leto zapored cilj izbrati najboljšo planinsko kočo v Sloveniji. Za najljubšo planinsko kočo lahko glasujete TUKAJ.
O kot oskrbnik ali oskrbnica planinske koče. Gre za osebe, ki skrbijo za nemoteno obratovanje planinske koče, in nemalokrat srce in dušo, ki privablja planince.
P kot Planinska zveza Slovenije, ena najbolj množičnih in vsebinsko najbogatejših nevladnih organizacij v Sloveniji, kot planika, prva z zakonom zavarovana rastlina pri nas, ali kot Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija.
R kot rekreacija, kamor uvrščamo tudi pohodništvo oz. planinstvo, ki je med Slovenci ena najbolj razširjenih oblik rekreacije.
S kot Slovenska planinska pot ali transverzala – vodi od Maribora do Ankarana ter je najstarejša vezna pot pri nas in v Evropi, ki že več kot šest desetletij domiselno vodi na najzanimivejše vrhove in predstavi vse pomembnejše planinske koče slovenskega gorskega sveta.
Domen Škofic je eden najboljših športnih plezalcev na svetu.
Š kot športno plezanje, vse bolj priljubljena športna panoga pri nas, ki se je razmahnila v zadnjih dveh desetletjih. Slovenske športne plezalke in plezalci so že leta med najboljšimi na svetu, med njimi izstopajo Martina Čufar, Natalija Gros, Maja Vidmar in v zadnjem obdobju Mina Markovič, Janja Garnbret in Domen Škofic.
T kot Triglav je z 2864 metri najvišja slovenska gora. Prvak Julijskih Alp je za Slovence prvovrsten narodni simbol, upodobljen tudi v državnem grbu Republike Slovenije.
U kot užitek. Gore so njihovim ljubiteljem v velik užitek.
V kot Viševnik je po podatkih profila Razmere v gorah na Instagramu skupaj z Begunjščico največkrat fotografiran oziroma objavljen vrh na družbenih omrežjih.
Z kot zemljevid, najzanesljivejši pripomoček na planinskih poteh, nazoren prikaz gora na papirju z informacijami o poteh, planinskih kočah, naravnih in kulturnih znamenitostih, turnih smukih, plezališčih, brezpotjih … Vsak planinec z nakupom zemljevida PZS prispeva k zbiranju sredstev za obnovo in vzdrževanje planinskih poti.
Ž kot želja, žar (želja in žar, hrepenenje za gorami).
